Šolo, ki jo je v tistem času vodil graščinski služabnik iz Radovljice Jakob Hanžič, je pričel obiskovati v Ljubnem. Leta 1810 je odšel v Ljubljano, kjer je šest let obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji je v Ljubljani dve leti študiral filozofijo, nato pa, med letoma 1819 in 1823, bogoslovje v Salzburgu, kjer je bil leta 1824 posvečen za duhovnika.
Že med študijem je pomagal v semenišču, po študiju pa je bil dodeljen nadškofu Avguštinu Gruberju, ki je bil nekdanji ljubljanski škof. Naslednje leto se je iz Salzburga vrnil na Slovensko in najprej služboval kot kaplan v Šentjerneju, Semiču in Šmartnem pri Litiji. Leta 1832 je postal župnik v Borovnici, ostal tam deset let, nato pa je odšel v Cerknico, kjer je bil imenovan za dekana. Od leta 1848 do smrti leta 1871 je bil župnik in dekan v Trebnjem. V Trebnjem in na Dolenjskem je imel velik ugled med verniki in duhovniki, zlasti je slovel po svojih govorniških sposobnostih.
Do prihoda v Trebnje je v bohoričici napisal nekaj molitvenikov. Kasneje pa je kot dober govorec in pisec objavljal pridige v časopisu urednika Andreja Einspielerja Slovenski prijatelj, ki je bil namenjen cerkvenemu govorništvu oziroma homiletiki in je omogočal rabo ljudske govorice v cerkvi. Postumno je bilo nekaj njegovih pridig objavljenih še v Duhovnem pastirju.
Rozman je bil tudi ljubitelj in zbiralec slovenske literature, med drugim je za objavo prispeval prvotni zapis besedila Prešernove pesmi Romarska in Vodnikove pesmi Peter Mali.
Slovenski biografski leksikon: 3. knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 150.
Nahtigal, D. Jožef Rozman Trebanjski (1801–1871). Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, december 1993, let. , št. 7–8.