Jožef DAGARIN

Dva razreda gimnazije in študije na liceju je opravil v Ljubljani. Teologijo je doštudiral leta 1810. Najprej je dobil službo kaplana v Kranju. Potem je bil do leta 1816 kaplan pri Šenklavžu v Ljubljani. Med leti 1816-42 je bil profesor na liceju. Predaval je na filozofskem in teološkem oddelku. Na liceju je predaval tudi Fr. Prešernu. Od leta 1818 dalje je bil nedeljski pridigar za akademike. Leta 1819 je skupaj s sodelavcema na liceju, kolegoma Ravnikarjem in Kalistrom potoval po zgornji Italiji.

Župnik v Kranju je postal 1. septembra 1842. V času župnikovanja v Kranju je postal tudi dekan, šolski nadzornik in svetovalec. Prijateljeval je z župnikom v Naklem Blažem Blaznikom, z okrajnim komisarjem Schonto, kanonikom Jakobom Praprotnikom, kanonikom v Kranju Valentinom Ravnikarjem, dr. Crobathom in njegovimi sinovi, dr. Pollakom, kranjskim kaplanom Alojzijem Koširjem, Sreznjevskim, Vrazom, Metelkom, kaplanom Hueberjem idr. Večino mladih razumnikov je poznal še iz liceja.

Spomin nam je Dagarina ohranil kot tistega župnika, ki je pokopal Franceta Prešerna. Mati Prešernovih otrok je ves čas obveščal o očetovi bolezni. Dagarin je za Prešernovo literarno zapuščino napravil popis. Potem jo je izročil Bleiweisu. Pripisujejo mu odgovornost za uničenje Prešernovih rokopisov, pisem in svobodomiselnih knjig. Kranjčani so ga ohranili v spominu kot strogega človeka v verskih stvareh. Na stroške študentov 2. letnika filozofije je objavil pet akademskih pridig v nemškem jeziku.