Jože PETERNELJ – MAUSAR

Jože Peternelj se je po vojni 2. svetovni vojni izučil za čevljarja in se zaposlil v tovarni Alpina. Kmalu zatem se je začel izražati na umetniških področjih – glasbenem, literarnem, predvsem pa na likovnem. Bil je eden prvih slikarjev samorastnikov v Žireh, točneje eden od »stebrov« žirovske in slovenske naive. Preostali so Janez in Pavle Sedej, Konrad Peternelj – Slovenec in Ivan Gluhodedov. V svojem slikarstvu je Mausar pripovednik, krajinski motiv pa je zanj okvir za zgovorne zgodbe o veselih in žalostnih straneh življenja.
Njegov slikarski opus je obsežen. Naslikal je okoli 1000 del v tehnikah risbe ter oljnega slikarstva na platno, les, lesonit in steklo. Od leta 1952 do 2013 je imel čez 300 razstav (samostojnih in skupinskih) na vseh kontinentih sveta (razen Antarktike). Med najuspešnejšimi je razstava iz leta 1971 v Tokiu, v galeriji Takuma. Tam so mu (v japonščini) natisnili prvi barvni katalog. Leta 1966 je sodeloval na mednarodni razstavi v Slovenj Gradcu z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Tu so ga opazili strokovnjaki in ga spodbudili za nadaljevanje samorastniške poti. Njegova dela se nahajajo v zbirkah različnih muzejev in galerij doma in v tujini, med njimi v Galeriji-muzeju Jakovsky iz Nice, Francija, ki hrani eno največjih samorastniških zbirk v Evropi. Peterneljeva dela so predstavljena v enajstih tujih monografijah in nekaj domačih. Jože Peternelj – Mausar je prejemnik številnih priznanj in nagrad tako doma kot v tujini. Leta 1975 so mu dodelili Grand prix de la collection Winston les peintres er sculpteurs naifs, istega leta srebrno plaketo Prix pro Arte peinture naive Europeenne, Švica, in leta 1987 Zlato plaketo samorastnikov Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Peternelj se je poskusil tudi kot kipar, predvsem pa kot pisatelj. Motive je zajemal iz vojnih in povojnih časov ter ruralnega okolja. Objavljenih je bilo osem njegovih romanov. Leta 1971 si je pridobil status svobodnega umetnika, leta 1983 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov, kmalu zatem se je pridružil Združenju umetnikov Škofja Loka. Bil je član švicarskega društva Henri Rousseau in trebanjske Galerije likovnih samorastnikov, od leta 2007 pa tudi častni občan občine Žiri.