Jože MEGLIČ

Otroška leta je preživel v Lomu pod Storžičem. Že v osnovni šoli si je rad krajšal čas z risanjem. Kot se je sam kasneje spominjal, ko je pasel krave na Košuti, kjer ni bilo na voljo papirja, je zgladil skodle, ki jih je izdeloval njegov oče, in risal nanje s svinčnikom. Prva njegova sličica je bila objavljena v reviji za otroke Ciciban v šolskem letu 1952/53.

Ob koncu četrtega razreda je bil Jože Meglič kot zgleden učenec vpisan v Zlato knjigo Osnovne šole Lom pod Storžičem. Tudi sicer je bil Jože vseh osem let odličen učenec, kar je bilo že skorajda pravilo za otroke iz Loma. Če so jih mestni učenci nekoliko zaničevali kot hribovce, pa so jih učitelji imeli radi in so jih večkrat pohvalili pred celim razredom, da rešujejo čast znanja v razredu. Megličev risarski talent je odkril in ga spodbujal slikar prof. Milan Batista. Jože je kasneje nadaljeval šolanje na kranjski gimnaziji ter na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomiral slikarstvo pri prof. Maksimu Sedeju, nato je končal še specialko za oljno slikarstvo. Leta 1967 se je preselil v Trbovlje, kjer je nekaj časa poučeval likovni pouk na osnovni šoli, od septembra 1968 do upokojitve leta 2001 pa je služboval kot likovni pedagog na osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji. Tam je z družino živel od leta 1972.

Bil je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Razstavljal je na 43 samostojnih in na več kot 70 skupinskih razstavah. Atelje je imel v gradu Bogenšperk. Stalni zbirki Megličevih del sta na tem gradu in v knjižnici v Šmartnem pri Litiji. Bil je aktiven na področju izobraževanja, kulture, športa in humanitarnosti.