Gimnazijo in študij bogoslovja je opravil v Gorici, kjer je bil leta 1903 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je potem eno leto služboval v Bovcu in tri leta v Volčah, nakar je bil nameščen za kurata v Novakih, kjer je ostal do leta 1910. Ves čas vojne ter še do leta 1919 je bil vikar v Zapotoku, za tem pa vse do leta 1934 v Ajdovščini. Pod pritiskom fašističnih oblasti je bil nato premeščen v Vipolže; tam je najprej deloval kot vikar, kasneje kot prvi vipolški župnik. V Vipolžah je ostal do smrti.
V času vladanja fašistične oblasti se je Josip Fon zavzemal za maševanje v slovenskem jeziku ter za poučevanje verouka v slovenščini. Bil je član Zbornika svečenikov sv. Pavla v Gorici, v katerem je deloval tudi kot tajnik odseka za šolstvo, za vipavski dekanat pa je sodeloval pri snovanju glasila Zajednica srca Jezusovega. Prispeval je več poročil in referatov o skrbi za cerkvene parametre, o najemniških pogodbah ter o misijonskem delu duhovnikov.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 5, Gorica 1978, str. 379