Photo Gallery
Slikar, ki je v virih izpričan v letih okoli 1510-1536. Deloval je na Loškem, drugje na Gorenjskem, v Posočju in v Beneški Sloveniji (skupaj 38 evidentiranih lokacij). Krasil je tako cerkveno kot posvetno arhitekturo, poleg fresk je slikal tudi lesene strope. Najstarejše njegove freske so v cerkvi sv. Danijela v Volčah pri Tolminu, ki so bile v 1. svetovni vojni uničene, zadnje pa v Policah nad Cerknim in v Kravarju v Benečiji. Je eden zadnjih predstavnikov gotskega slikarstva na Slovenskem. Freskantsko tehniko je dobro obvladal, formalno pa so njegova dela precej stereotipna. Z ikonografskega vidika je bil vpet v srednjeveško tradicijo, a je v slovenski prostor vnesel nekatere nove motive. Pri kompozicijah se je naslanjal na mojstra E. S. in jih bogatil z renesančnimi detajli (oblačila, figure).
Njegovo najobsežnejše delo je poslikava romarske cerkve Sv. Petra na Gori nad Begunjami, ki predstavlja enega od vrhov sočasnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Tu je na severni in na delu zahodne stene znameniti Jernejev pasijonski cikel, bogat po številu prizorov (26) in zanimiv po vsebini. Nekateri upodobljeni motivi so enkratni pri nas in izjemni celo v širšem srednjeevropskem prostoru (npr. Kristus, ki po bičanju pade in Kristusov zadnji počitek).
Po vsej verjetnosti je bil Jernej loški meščan, njegovo bivanje v Loki dokazujejo njegova številna ohranjena dela. V do zdaj znanih virih se omenja dvakrat. Prvič v rokopisni knjižici, ki beleži izdatke za zidanje in opremo cerkve v Valterskem vrhu po letu 1522, kot »Jerni«, ki je dobil za slikarijo in leseni strop tretjo največjo vsoto, takoj za zidarjem in steklarjem. Drugič se navaja med pričami kot »Bartholomaeus pictor de Loch« v oporoki vikarja Klementa Bernarda Naistotha, ki je bil njegov velik prijatelj in mecen in je umrl leta 1531 v Špetru/s. Pietro al Natisone.
Poslikave:
na Škofjeloškem:
Bodovlje, c. sv. Petra – prezbiterij
Brode, c. sv. Tomaža – zunanjščina južne stene prezbiterija
Godešič, c. sv. Nikolaja – prezbiterij
Križna gora, s. sv. Križa – ladja
Suha, c. Janeza Krstnika – prezbiterij, zunanjščina zahodne fasade
Valterski vrh, c. sv. Filipa in Jakoba – prezbiterij
Sv. Ožbolt nad Zmincem, c. sv. Ožbolta – prezbiterij, dat. 1534
Podvrh nad Poljanami, hiša št. 2 – pročelje
Narodna galerija, Ljubljana – sneti freski iz Stare Loke, hiša št. 50 (porušeni gradič »fraunof«)
na Gorenjskem:
Bohinj, c. sv. Janeza Krstnika – prezbiterij, lopa
Brod pri Bohinju, c. Marije Magdalene – dat. 1534
Sv. Jošt nad Kranjem, c. sv. Jošta – prezbiterij
Sv. Peter nad Begunjami na Gorenjskem, c. sv. Petra – znameniti pasijonski cikel na severni steni ladje, prezbiterij – okoli 1530
na Goriškem:
Volče, c. sv. Danijela, – prezbiterij, slavolok, dat. 1526
Bovec, c. Device Marije v polju – slavolok
Krestenica, c. sv. Nikolaja
Avče, c. Marije Snežne – ladja
Volarje, c. sv. Brikcija – prezbiterij
Police nad Cerknim, c. Rojstva Device Marije – prezbiterij, dat. 1536
v Beneški Sloveniji:
Kravar/Cravero, c. sv. Lucije – apsida, dat. 1536
F. Stele: Slikar Jernej iz Loke, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1924-1925, l. 4, str. 24-31
F. Golob: Upodobitve sv. Krištofa – dela slikarja Jerneja iz Loke, Loški razgledi 1982, l. 29, str. 20-31
M. Uršič.: Jernej iz Loke, Ljubljana 1987
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1990, str. 292-293
Gotika v Sloveniji, Ljubljana, 1995, str. 307-310
J. Höfler.: Srednjeveške freske v Sloveniji. Gorenjska, Ljubljana 1996
M. Oter.: Freske Jerneja iz Loke na zahodni fasadi cerkve Janeza Krstnika na Suhi, Umetnostna kronika 2005, št. 6, str. 2-8
Morda vas zanimajo tudi
BRILEJ, Martin
