Janko VRANČIČ

Rojen je bil v Gradcu pri Litiji višjemu oficialu Južnih železnic Ivanu in Mariji rojeni Lušin. Gimnazijo je med leti 1899–1907 obiskoval v Ljubljani. Pravo je študiral na Dunaju med leti 1907–1912 in ga leta 1913 tudi končal. Po 6 mesecih prakse pri deželni vladi za Kranjsko je leta 1915 opravil praktični izpit za politično administrativno poslovanje. Služboval je v Ljubljani, med leti 1912–1921 na mestnem magistratu. V letihi 1921–34 je bil pomočnik direktorja Pokojninskega zavoda za nameščence, 1934–45 pa njegov direktor. Od leta 1945 je opravljal vodilne funkcije pri Federalnem zavodu za socialno zavarovanje, Državnemu zavodu za socialno zavarovanje in pri poverjeništvu za zdravstvo MLO. Leta 1950 je bil upokojen.

Sodi med naše prve ugledne strokovnjake za pokojninsko zavarovanje. Ustanovil je Bolniško blagajno mestnih nameščencev v Ljubljani (1920), sestavil pravila in bil njen prvi načelnik. Izdelal je osnutke številnih zakonov in uredb za izpopolnitev pokojninskega zavarovanja. Zlasti si je prizadeval za razširitev zavarovanja na nekatere dotlej nezajete poklice, organiziral nove pokojninske zavode v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu.

Napisal je dve knjigi in objavil več člankov tudi v časopisju.