Janez LENASSI

Rodil se je leta 1927 v Opatiji, vendar se je z družino že kmalu po rojstvu preselil v Logatec. Do začetka druge svetovne vojne se je z družino selil še velikokrat in osnovno šolo zaključil v Črnučah v Ljubljani. Še ne petnajstleten se je vpisal na Obrtno šolo v Celovcu in se leta 1947 vpisal na ljubljansko likovno akademijo, kjer je leta 1951 diplomiral pri profesorju Petru Lobodi. Od leta 1953 do 1955 je poučeval risanje na nižji gimnaziji v Radovljici. Leto pozneje je končal študij specialke in nato dve leti deloval kot učitelj risanja na osnovni šoli v Ljubljani (Rudnik). Leta 1961 je bil skupaj s kiparjem Jakobom Savinškom pobudnik mednarodnih simpozijev kiparjev Forma viva v Sloveniji. Od leta 1980 je celo desetletje svoje znanje študentom posredoval na kiparski mednarodni poletni šoli Kornarija v Marušičih. V letih med 1985 in 1989 je bil predsednik Zveze društev likovnih umetnikov Jugoslavije, od leta 1987 do leta 1989 pa Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Med letoma 1986 in 1996 je redno predaval na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Sodeloval je na številnih kiparskih simpozijih in bil večkrat na njih tudi mentor. Na mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Portorož je sodeloval v letih 1962, 1985, 1991, 1995 in 2007.
Janez Lenassi je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega kiparstva 20. stoletja. Za njegov spomeniški opus velja, da pri svojem kiparskem ustvarjanju upošteva prostor, za katerega išče z njim usklajeno obliko in značilni material. Ali kot je izrekel v enem izmed intervjujev: »Gre za pravilo, ki bi ga veljalo ohraniti tudi do ljudi. Mislim na odnos, ki izključuje egoizem. Tako kot imam sam svoje želje in živim po določenih zakonitostih, tako je tudi s kamnom. Samo da ima on milijone let, jaz pa le desetine, zato ne bi bilo pošteno, da ne bi upošteval njegovih želja, potreb in značilnosti. Kamen si vedno želim postaviti v stanje, v katerem se bo dobro počutil.«
Lenassijev opus šteje prek trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). Poleg izjemnega opusa spomeniških plastik v kamnu in betonu je pomemben tudi kot kipar, ki je dal pobudo za organiziranje že omenjenega mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva Portorož, ki deluje od leta 1961 in je tudi najstarejši delujoči simpozij na svetu. Janez Lenassi je za kiparski opus prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in stanovsko Jakopičevo nagrado leta 1981. Leta 2007 je prejel Zlati grb, največje občinsko priznanje Občine Piran. Umrl je leta 2008 v Piranu, kjer je skupaj z ženo Marjano Lenassi, dolgoletno ravnateljico piranske knjižnice, živel vse od leta 1968.

Najpomembnejša Lenassijeva dela v občini Piran:

– spomenik padlim partizanom pomorščakom na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu

– tlak Židovskega trga v Piranu

– klopi in skulpture v parku pri Galeriji Herman Pečarič v Piranu

– kamniti podstavek Savinškovega bronastega delfina na Ribiškem trgu pred piranskim

akvarijem

– portal na plažnem objektu hotela Metropol

– fontana v parku ob Podvozni ulici v Luciji

– dve skulpturi v galeriji Forme vive

– zidni relief v občinski dvorani Domenica Tintoretta