Janez GRADIŠNIK

Bil je pisatelj in prevajalec. Po osnovni šoli v Slovenj Gradcu in Učiteljišču v Mariboru je l. 1940 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1941–42 je bil v nemškem vojnem ujetništvu, pozneje izseljen v Bjelovar; spomladi 1945 je bil v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po vojni je bil tajnik na Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu (1945–1946), tajnik redakcije, referent za propagando in urednik v Državni založbi Slovenije (1946–1952). Bil je tesen sodelavec Edvarda Kocbeka ter do upokojitve svobodni kulturni delavec (1982). Že pred 2. svetovno vojno je sodeloval pri reviji Dejanje; bil je glavni urednik revije Prostor in čas (1969–1974), deloval je v Društvu slovenskih pisateljev, Penklubu in v Društvu slovenskih književnih prevajalcev. Pisal je prozo, igre, knjižna poročila, jezikovne razprave. V svojih delih je obravnaval moralna vprašanja in etične spore v medvojnem času, pisal jezikovne priročnike in slovarje. Zelo pomemben je njegov obsežen prevajalski opus, ki je tudi stilno in umetniško dognan. Prevajal je iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine in srbohrvaščine. Bival je tudi v Angliji, Franciji in Nemčiji.