Janez GORNIK

Oče Janez, električar, in mati Antonija Gornik, delavka v Tovarni obutve Novo mesto, sta se v Novo mesto preselila iz Brusnic pod Gorjanci. V Novem mestu je sin Janez obiskoval Osnovno šolo Katje Rupena (OŠ Center), nato pa poklicno elektro šolo v Ljubljani. Kot električar se je zaposlil v Tovarni zdravil Krka v Novem mestu, kjer se je leta 1971 včlanil v prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Krke ter se izšolal za poklicnega gasilca. Po opravljenem vojaškem roku je postal poveljnik Krkine gasilske enote ter ob delu zaključil študij varstva pred požarom. Leta 1982 se je zaposlil v Poklicni gasilski enoti Novo mesto (danes Gasilsko reševalni center), kjer je ostal vse do upokojitve leta 2010. V letih 1992–1996 je opravljal funkcijo direktorja poveljnika, od 1996 do 2010 pa je bil strokovni vodja – poveljnik Gasilsko reševalnega centra Novo mesto.

Ves čas se je ukvarjal tudi s prostovoljnim gasilstvom. V letih 1988–1993 je bil poveljnik Gasilske zveze Novo mesto, v letih 1993–2013 pa poveljnik dolenjske regije in član poveljstva ter upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije. Opravljal je tudi delo sodnika na gasilskih in gasilsko-športnih tekmovanjih in predaval. Od leta 2015 vodi veteransko sekcijo novomeške gasilske zveze.

Je prejemnik mnogih nazivov v gasilstvu, kot so višji gasilski častnik, visoki gasilski častnik, po činu pa je visoki gasilski častnik II. stopnje, kar je najvišji gasilski čin v Sloveniji. Za svoje gasilsko delo je prejel številna priznanja in nagrade.

Od leta 1975 je kot trobentač član Mestne godbe Novo mesto.

Z ženo Olgo imata sina Roka, ki je prav tako poklicni gasilec.