Študiral je v Ljubljani. Posvečen je bil leta 1801. Kot kaplan je do leta 1803 služboval v Kranju, nato do leta 1808 v Cerknici. Do konca leta 1813 je bil vikar v Logatcu. Nato je postal župnik pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1836 je postal dekan v Kranju. Od leta 1826 dalje je bil tudi izpraševalni komisar. Leta 1829 je pri Sv. Petru v Ljubljani s prihranki iz cerkvenih dohodkov zgradil hišo za orglavca, cerkovnika in šolo. Skupaj z J. Travnom se je med leti 1814-19 boril proti F. Rantu, ki je zagovarjal vsakoletno romanje faranov na Šmarno goro. Uspela sta samo delno. Pridiga se je prepovedala, romanje pa dovolilo. Prav po tej zgodbi je posneto vsebinsko ozadje Prešernove »Šmarne gore«. Za Šempetersko cerkev je napravil nov križev pot. Leta 1825 je priredil knjigo Tomaža Kempčana Hojo k’Nebesom. Leta 1826 je izdal Klementijev janzenistični Sveti križovi pot. V nemškem jeziku je leta 1828 napisal spis Göttliche Anstallten zur Beseligung der Menschen und ihre Vollendung durch Jesum.
Hoja k’Nebesom, 1825
Sveti križovi potm, 1826
Göttliche Anstallten zur Beseligung der Menschen und ihre Vollendung durch Jesum, 1828
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008