Izidor PAGLIARUZZI

Oče Josip Pagliaruzzi je bil premožni posestnik. Mati Katerina Sorsini je po rodu izhajala iz Benetk. Po osnovni šoli je odšel na gimnazijo v Gorico, nato pa na Dunaj, kjer je doštudiral pravo. Konec meseca oktobra 1842 je postal kandidat pri osrednji upravi komornih dohodkov na Dunaju. Desetega decembra 1848 je bil imenovan za konceptualnega praktikanta, a ga je konec istega leta oče poklical domov, ker ga je določil za gospodarja. Pri hiši so se tradicionalno ukvarjali s poštnimi storitvami in čebelarstvom. Izidor je kasneje zgradil v Kobaridu še tovarno za ovojni papir in predilnico za svilo, a je oboje kmalu propadlo. Poleg domačega posestva je posedoval še posestvo v Brunni (Furlanija).
18. februarja 1846 se je poročil z Marijo Kurinčič (1828-1878) iz Kobarida. Rodila mu je osem otrok, vendar sta dva umrla že v otroških letih, dva pa v mladeniških. Hči Matilda se je poročila z Antonom Klodičem Sabladoskim, Marija in Adela sta postali učiteljici, Josip – Krilan Pagliaruzzi pa pesnik.
Izidor pa ni nastopil le v vlogi gospodarja posestva, bil je tudi kobariški župan. Po uvedbi ustavnosti je zastopal kobariški okraj v Goriško-Gradiščanskem deželnem zboru. Za deželnozborskega poslanca je bil izvoljen 1863 v kmečki kuriji, 1867 v veleposestniški in 1870 v mestni. Na volitvah 1876 v kmečki kuriji ni dobil dovolj glasov. V svojem mandatu se je zavzel za regulacijo struge reke Idrija.

V letih od 1867 do 1876 in še leta 1884 so regulirali reko Idrijo na območju od Kobarida (pri Malnih) do cestnega odcepa Kobarid-Sužid. Glede regulacije reke je redno pošiljal spomenice deželnemu zboru, namestništvu v Trst in vladi. Na svojem posestvu je gostil veliko pomembnih oseb, ki jih je preko svojega posestva peljal do reke Idrije. Med tem znanimi osebnostmi je bil tudi cesar Franc Jožef. Leta 1867 si je ogledal to ozemlje tudi tržaški namestnik Bach. Pagliaruzzi ga je prepričal v nujnost regulacije zaradi zdravstvene zaščite pred malarijo in zaradi prometa po državni cesti proti Italiji. Z odobrenimi krediti so tako začeli z izkopavanjem nove struge in zasipanjem stare. Prav ob času Pagliaruzzijeve smrti je bil dokončan zadnji del načrtovane regulacije in s tem je reka Idrija dokončno stekla po novi strugi. Posledično je tudi izginila megla in se osušilo nezdravo Kobariško blato med Starim selom in Kobaridom.

Poleg aktivnega političnega življenja je bil Pagliaruzzi znan tudi kot čebelarski strokovnjak in konstruktor kobariškega ali t.i. Pinčevega panja.