Advanced Search
en
en hu it sl

Henrik TANDLER

Portret - Henrik TANDLER
Henrik Tandler - Spominska plošča na stavbi na novomeškem Glavnem trgu, kjer je bila nekoč Tandlerjeva tiskarna.

Photo Gallery

Birth Date:
7. July 1795, Celje
Death Date:
8. July 1836, Novo mesto
Alternative names:
Heinrich Tandler
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:
Biography

Bil je sin Ignaca Tandlerja, magistratnega svetnika iz Celja, in Ane Marije, roj. Kastelic. Leta 1819 se je v Celju poročil z Marijo Wirth. V Novo mesto je prišel leta 1818 ali 1819. Znano je le, da je v času poroke že delal v Novem mestu kot okrožni tiskar. Leta 1819 je izšlo izvestje normalke (Classification der Normalschüler an der Kaiserl. königl. Hauptschule zu Neustadtl nach geendigten Sommercurse in Jahre 1819, gedruck bey Heinrich Tandler), njegov prvi znani tisk.

Hišo v zgornjem delu mestnega trga (danes Glavni trg 30) v Novem mestu, na kateri je plošča v spomin na Tandlerjevo tiskarno, je na dražbi kupil leta 1825. Tega leta je Tandler postal četrtni mojster druge mestne četrti, na katere so istega leta razdelili mesto in s tem organizirali požarno varnost.

Tiskal je razne tiskovine za urade, ustanove in zasebnike (spričevala, obrazce, pobotnice, okrožnice, poročila, pravila, osmrtnice, obvestila idr.), njegov najpomembnejši tisk pa so bila šolska izvestja. Na nekaterih tiskovinah se Tandlerjeva tiskarna imenuje tudi Kreiseamtbuchdruckerei ali Kreiseamtdruckerei, torej okrožna tiskarna. Leta 1831 je ob obnovitvi kolegiatnega kapitlja, ki so ga Francozi odpravili leta 1810, na poseben list z vzporednim nemškim prevodom natisnil pesem novomeškega učenca Jakoba Zupana Lik Noviga mesta o voskersji zbora svoje fare, ki velja za prvi slovenski tekst, natisnjen v Novem mestu. Ker tiskarna ni bila dovolj donosna, se je poleg tiskarstva ukvarjal še s knjigotrštvom. V knjigarni (danes Glavni trg 26) je prodajal knjige, učbenike, papir in druge šolske potrebščine.

Med pokrajinskimi središči je bilo Novo mesto takoj za Ljubljano prvo, ki je na tedanjem Kranjskem dobilo tiskarno. S svojo dejavnostjo je Tandler nedvomno pospešil kulturni razvoj Novega mesta, kjer je veljal za uglednega meščana in dobrotnika. Leta 1836 je nenadoma umrl kot ena prvih žrtev kolere, ki je v tistem času razsajala v Novem mestu. Do polnoletnosti sina Konstanina Tandlerja je za njim obrt vodila vdova Marija, ki je postala lastnica hiše, v kateri je bila tiskarna, z obvezo, da petim mladoletnim otrokom, zadnji se je rodil štiri dni po njegovi smrti, zagotovi očetov dedni delež.

Sources and Literature

Jakopec, M. Časnikarstvo na Dolenjskem 1848–1941. Novo mesto: Dolenjska založba in Dolenjski list, 1994, str. 32–34.
Matijevič, M. Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2007, str. 204–205.
Matijevič, M. Cesarjev rojstni dan: Cesarjev rojstni dan leta 1820, Jožef Ressel, abbé Martin Kuralt in novomeški tiskar Tandler. Rast: revija za literaturo, kilturo in družbena vprašanja, december 2001, let. 12, št. 6, str. 562.
Slovenski biografski leksikon: 4. Knj.: Táborská – Žvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 6.

Password Author: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Date of First Entry: 15. 12. 2019 | Latest Modification: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Henrik TANDLER. (1795-1836). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/henrik-tandler/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 15. 12. 2019

Veljko TROHA

30. October 1934
R. 30. okt. 1934 v Kranjcih na Hrvaškem. Po nižji gimnaziji v Kočevju se je vpisal na novomeško učiteljišče, l. 1954 maturiral in nekaj časa učite...
Date of Entry: 5. 3. 2019

Karel ŠANDA

29. October 1881–22. October 1963
Rodil se je na Cestah v Rogatcu. Osnovno šolo je obiskoval v Rogatcu, pri stricu Mihaelu v Makolah ter stricu Josipu v Beljaku. V letih 1893 in 190...
Date of Entry: 1. 12. 2011

Tone MLAKAR

31. May 1921–12. November 2020
Bil je scenograf prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, prvih dveh Kekcev, filma Balada o trobenti in oblaku, Svet na Kajžarju,...