Franjo POLJANEC

Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer sta bila njegova sošolca pesnik in slikar Jože Cvelbar ter igralec Janez Cesar. Po maturi leta 1915 je bil vpoklican na fronto, po koncu vojne pa je odšel na Dunaj študirat slavistiko, germanistiko in filozofijo ter po razpadu Avstro-Ogrske leta 1919 študij nadaljeval v Zagrebu. Absolviral je leta 1921. Leta 1920 je dobil službo gimnazijskega profesorja v Subotici, zatem v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu, kjer je bil po drugi svetovni vojni ravnatelj gimnazije. Želja, da bi služboval v Sloveniji, se mu ni izpolnila. Po vrnitvi iz Beograda je deloval kot referent na ministrstvu za prosveto v Zagrebu, kjer je organiziral tečaje za predavatelje ruščine, nato pa je bil od leta 1949 do upokojitve leta 1961 profesor ruskega jezika in književnosti na Pedagoški akademiji v Zagrebu.

Napisal je okrog 25 knjig, ki so doživele več izdaj. Je avtor številnih učbenikov ruskega in drugih južnoslovanskih jezikov, slovnice ruskega jezika, literarnih pregledov in književnih ocen. Njegovo življenjsko delo je rusko-hrvatski-srbski slovar (Rusko-hrvatski ili srpski rječnik, 1962), ki je doživel štiri izdaje. Sestavil ga je v soavtorstvu z ženo Serafimo M. Madatovo Poljanec, ki je sodelovala tudi pri izdaji številnih njegovih priročnikov ruskega jezika.

Večidel svojega  življenja je deloval v Zagrebu, kjer si je ustvaril dom. Pokopan je v družinski grobnici v rodni Šmarjeti na Dolenjskem.

Bil je tudi velik promotor slovenskega jezika, književnosti in kulture. Velik del svoje bogate knjižnice, nekaj rokopisov ter pohištva in predmetov je zapustil Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.