Francka URANIČ KADUNC

Ljubiteljska igralka Francka Uranič (poročena Kadunc), je odraščala v družini železarskega delavca. Že kot mladenko jo je pritegnilo gledališče, zato se je priključila amaterskim igralcem v tedanjem Krekovem prosvetnem domu (danes Gledališče Toneta Čufarja) na Jesenicah. Pred drugo svetovno vojno se je družina preselila v Srednjo vas pri Šenčurju. Izučila se je za šiviljo in zaposlila v Kranju. V Srednji vasi si je ustvarila družino. V prostem času se je rada pridružila šenčurskim amaterskim gledališčnikom. Njena prva vloga je bila v igri Pričarani ženin. Izkazala se je v igrah Divji lovec, Razvalina življenja, Za staro pravdo in v komediji Revizor. Po koncu druge svetovne vojne je z dekleti in otroci pripravila miting, s katerim so gostovali po okoliških krajih. V Prosvetnem društvu Šenčur, pod vodstvo ljudskega režiserja Janeza Moharja, je delovala kot igralka, maskerka, šepetalka in režiserjeva svetovalka v igrah Razvalina življenja, Plavž, Miklova Zala, Veronika Deseniška itd. Režirala je tudi igro Trije vaški svetniki, mladinsko igro Pogumni Tonček in dramo Sin. Napisala je tudi spomine, ki so prvi pomembnejši zapis o igralski dejavnosti v Šenčurju. Popisala je tudi tragedijo 40 talcev.