France KOBLAR

Rodil se je v revni kovaški družini, ki ga je od malega priučila delavnosti, notranji disciplini in trdnosti. Iz delavske proletarske revščine je s pomočjo kaplana in z veliko mero vztrajnosti prišel do odlične izobrazbe in pomembnega mesta v zgodovini slovenske kulture. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral.  Nato je na Dunaju študiral slavistiko in latinščino. Leta 1921 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, 1923 pa še iz klasične filologije. Doktorat je dosegel leta 1941 z disertacijo o Ketteju. Med letoma 1919 in 1946 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, najprej na drugi realni državni gimnaziji na ljubljanskih Poljanah in drugih šolah, nato pa do leta 1970 redni profesor za zgodovino drame in dramaturgije na igralski akademiji v Ljubljani. Od zgodnje mladosti je objavljal poezijo in prozo, pozneje se je posvečal kritiki in publicistiki. Prevajal je iz nemščine, hrvaščine in poljščine, po letu 1918 se razvil v enega vodilnih katoliških izobražencev. V letih 1910 in 1911 je v reviji Dom in svet pod psevdonimom Ksaver objavljal svoje pesmi, v letih med 1911 in 1925 je bil skupaj s Francetom Steletom urednik te revije, v obdobju 1933-1937 pa je postal njen glavni urednik. Med ostalim je kot urednik aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, od 1964 član SAZU. Leta 1972 je postal upravnik inštituta ZRC SAZU. Bil je odbornik, podpredsednik in predsednik Slovenske matice. V letih 1929–32 je delal na Radiu Ljubljana kot dramski in kulturni referent, v letih 1935–1941 pa je bil vodja uprave in programa. Uprizoril je skoraj vso slovensko in velik del svetovne dramatike. Kritično je ocenil izvirno slovensko dramatiko od A. T. Linharta do tedanjega časa. Bil je dejaven član uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. Njegove kritike so še danes dragocen vir za gledališko zgodovino, zanje pa so značilne velika razgledanost, poudarjanje klasičnih vrednot in uveljavljanje moralnih meril. Urejal je zbrana dela, pripravljal spremne študije k pomembnim slovenskim in evropskim dramam, pripravil antologiji Starejša slovenska drama in Novejša slovenska drama ter prevajal iz nemškega in poljskega jezika. Ves čas svojega delovanja se je kot katoliški razumnik boril proti stari katoliški avtoritarnosti, bil je bolj na strani mladinskega gibanja okoli Križa. Liberalni kulturi je želel dokazati, da katoliška ni nekaj zaostalega ali manjvrednega. Boril se je tudi za slovenstvo proti jugoslovenarstvu, toda skozi iskanje kulturnega dialoga, pluralizma in človečnosti. O tem priča njegova izjava “Kdor dela silo v duhovnem svetu,  je zločinec.”  V Železnikih se je v okviru Prosvetnega društva pod njegovim vodstvom oblikovala odlična igralska skupina. Med drugim je napisal dramo Županova Micka v slovstvu in na odru. Za svoje delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado: leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike ter leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Po smrti je prejel še Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja slovstvene zgodovine in teatrologije. V letu 1976 je postal prvi častni meščan Železnikov. Na Racovniku je bila na hiši, v kateri je živel v letih 1898–1912, 31. oktobra 1976 svečano odkrita spominska plošča. Ob stoletnici njegovega rojstva je izšel Koblarjev zbornik, v katerem so objavljeni prispevki s kolokvija o njegovi osebnosti in delu. Po njem je imenovana tudi ulica v Ljubljani. Izbor Koblarjevega opusa, ki ga sestavlja čez 1000 enot gradiva in ga je sestavila njegova hčerka Ana:
Po dvanajstih letih: Ljudska igra v štirih dejanjih. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1923.
Starejša slovenska drama. Ljubljana: DZS, 1951.
Novejša slovenska drama. Ljubljana: DZS, 1954.
Simon Gregorčič: njegov čas, življenje in delo. Ljubljana: Slovenska matica, 1962.
Dvajset let slovenske drame. Ljubljana: Slovenska matica, 1965.
Zgodovina drame: povzetki iz predavanj (1–5). Ljubljana, 1965–71.
F. S. Finžgar. Razmišljanja in pričevanja ob stoletnici rojstva. Spremna beseda h knjigi F. S. Finžgar. Dekla Ančka – Strici. Celje: Mohorjeva družba, 1971.
Slovenska dramatika: (1, 2). Ljubljana: Slovenska matica, 1972.
Moj obračun. Ljubljana: Slovenska matica, 1976.
Neznano Koblarjevo »pismo« Bojanu Stupici. Sodobnost 37/5 (1989). 544–549.
Koblarjevo pismo Borisu Ziherlu. Koblarjev zbornik (1990). 76–79.
Iz zapuščine Franceta Koblarja, Nova revija 18/209 (1999). 64–170.
Delo Ivana Cankarja v »Zadrugi«. Ljubljana, 1941. 58–86.

Literatura Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
KOBLARJEV zbornik : prispevki s kolokvija o osebnosti in delu prof. Fr. Koblarja ob stoletnici njegovega rojstva 1989 / zbral in uredil Joža Mahnič, Ljubljana, Slovenska matica, 1990