Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) Franc Žagar, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, je bil rojen v Šmatevžu pri Gomilskem v Spodnji Savinjski dolini očetu Ivanu, trgovcu in gostilničarju iz Vinske Gore, in materi Mariji, roj. Vihar, ki je v času sinovega rojstva gospodinjila v dvorcu Štrovsenek, sicer pa je bila doma iz Silove pri Velenju. Naslednje leto sta se starša poročila in družina je zaživela v Vinski Gori, kjer je Franc preživljal svoja otroška leta. Tam je najbrž spoznal tudi svojo ženo Elzo Ternovic, ki je v začetku 20. let 20. stoletja učila na tamkajšnji osnovni šoli. Po poroki je z njo živel v Novi Štifti in kasneje v Bočni v Zadrečki dolini, kjer je poučevala. Sam je bil po poklicu trgovski potnik.
V času med obema vojnama se je udejstvoval v kulturnih društvih, predvsem v dramskih krožkih, in bil pri tem zelo uspešen. Leta 1940 se je iz Bočne v Zgornji Savinjski dolini preselil v Celje.
Kot narodno zaveden človek se je takoj po okupaciji Jugoslavije leta 1941 povezal z osvobodilnim gibanjem v Zadrečki dolini, leta 1943 pa se je povezal s celjskimi okrožnimi aktivisti. Njegovo sodelovanje v odporniškem gibanju je bilo naznanjeno nemškim okupacijskim oblastem, ki so ga pozimi 1944 (po drugih podatkih pa januarja 1945) aretirale in zaprle v celjski zapor Stari pisker. Medtem je bil 2. februarja v soteski Graben (ali Tesno) na Stranicah pri Frankolovem v napadu Bračičeve brigade na kolono vozil smrtno ranjen visoki nacistični funkcionar, vodja Štajerske domovinske zveze za celjsko okrožje in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami strelne poškodbe umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot povračilni ukrep za njegovo smrt so nemški okupatorji iz zaporov v Mariboru, Celju in Trbovljah na kraj, kjer se je zgodil napad, 12. februarja pripeljali sto talcev z namenom, da jih pomorijo z obešanjem na drevesa, ki so rasla ob cesti. Med jetniki, ki so bili določeni za talce, je bil tudi Franc Žagar. Pokopali so ga v grob, ki leži v neposredni bližini pomora.
Njegovo ime je zabeleženo na spomeniku padlim borcem NOB v Vinski Gori, spomeniku žrtvam fašističnega nasilja na območju Velenja v Velenju in na spomeniku talcem v Spominskem območju Frankolovo.
Po njem je od leta 1959 poimenovana Žagarjeva ulica na Hudinji v Celju.
Spomenik talcem na Stranicah pri Frankolovem (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spomenik 20 padlim borcem NOB v Vinski Gori (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spomenik žrtvam fašističnega nasilja na območju Velenja (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Razglas o usmrtitvi talcev 12. februarja 1945 na Stranicah pri Frankolovem (Museums.si)
120 let organiziranega petja v Bočni: [1905-2025]. Bočna: Kulturno društvo, 2025.
Mestna občina Celje. Mestna četrt Hudinja. Celje: samozal., 2023.
Odlok o imenovanju in preimenovanju cest, ulic in trgov in o oštevilčenju hiš v ožjem območju mesta Celje z dne 14. 8. 1959. Uradni vestnik okraja Celje, 20. 8. 1959, let. 4, št. 24, str. 4–8.
Odlok o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja z dne 1. 6. 1976. Uradni list SRS, 17. 6. 1976, let. 33, št. 16, str. 854–861.
Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
Terčak, S. Frankolovski zločin. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971.
Ževart, M. Stranice, 12. februarja 1945. Ljubljana: Komunist, 1981.
Arhivska vira:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Gomilsko 1896–1921, fol. 28. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/gomilsko/5556/?pg=30
Nadškofijski arhiv Maribor, Status animarum Šentjanž na Vinski Gori 1893–1904, fol. 87.
Spletna vira:
Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu. (citirano 18. 9. 2025). Dostopno na naslovu: http://partizanstvo.si/
Franc Žagar. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 18. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/0072F46A-07A3-43E2-8208-863C288254B7 (Zgodovina Slovenije – SIstory)
