Franc ŽAGAR

Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) Franc Žagar, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, je bil rojen v Šmatevžu pri Gomilskem v Spodnji Savinjski dolini očetu Ivanu, trgovcu in gostilničarju iz Vinske Gore, in materi Mariji, roj. Vihar, ki je v času sinovega rojstva gospodinjila v dvorcu Štrovsenek, sicer pa je bila doma iz Silove pri Velenju. Naslednje leto sta se starša poročila in družina je zaživela v Vinski Gori, kjer je Franc s sestro Marijo in starejšo polsestro Ivanko preživljal svoja otroška leta. Tam je najbrž spoznal tudi svojo ženo Elzo Ternovic, ki je v začetku 20. let 20. stoletja učila na tamkajšnji osnovni šoli. Po poroki je z njo živel v Novi Štifti in kasneje v Bočni v Zadrečki dolini, kjer je poučevala. Sam je bil po poklicu trgovski potnik.

V času med obema vojnama se je udejstvoval v kulturnih društvih, predvsem v dramskih krožkih, in bil pri tem zelo uspešen. Leta 1940 se je iz Bočne v Zgornji Savinjski dolini preselil v Celje.

Kot narodno zaveden človek se je takoj po okupaciji Jugoslavije leta 1941 povezal z osvobodilnim gibanjem v Zadrečki dolini, leta 1943 pa je stopil v zvezo s celjskimi okrožnimi aktivisti. Njegovo sodelovanje v odporniškem gibanju je bilo naznanjeno nemškim okupacijskim oblastem, ki so ga pozimi 1944 (po drugih podatkih pa januarja 1945) aretirale in zaprle v celjski zapor Stari pisker. Medtem je bil 2. februarja v soteski Graben (ali Tesno) na Stranicah pri Frankolovem v napadu Bračičeve brigade na kolono vozil smrtno ranjen visoki nacistični funkcionar, vodja Štajerske domovinske zveze za celjsko okrožje in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami strelne poškodbe umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot povračilni ukrep za njegovo smrt so nemški okupatorji iz zaporov v Mariboru, Celju in Trbovljah na kraj, kjer se je zgodil napad, 12. februarja pripeljali sto talcev z namenom, da jih pomorijo z obešanjem na drevesa, ki so rasla ob cesti. Med jetniki, ki so bili določeni za talce, je bil tudi Franc Žagar. Pokopali so ga v grob, ki leži v neposredni bližini pomora. Ob koncu vojne je bil na področju Šmarjete ubit tudi njegov mladoletni sin Roman Anton.

Njegovo ime je zabeleženo na spomeniku padlim borcem NOB v Vinski Gori, spomeniku žrtvam fašističnega nasilja na območju Velenja na Titovem trgu v Velenju in na spomeniku talcem v Spominskem območju Frankolovo.

Po njem je od leta 1959 poimenovana Žagarjeva ulica na Hudinji v Celju.