Franc ŠTOKA

Štoka Franc-Rado, revolucionar, borec NOB, rojen v številni kontovelski ribiški družini – pri Markčevih – očetuJakobu in Mariji rojeni Grlanc. Osn. šolo je obiskoval na Proseku, postal kakor oče ribič in se udeleževal narodnost. manifestacij; 1921 član KPJ, 1928 odšel v Argentino, tam delal v KP in med slovenskimi izseljenci; 1930 so Štoko argentinske oblasti zaradi revolucionarnega delovanja izgnale in izročile italijanski policiji. Bil je konfiniran na otoku Ponzi, tu prišel večkrat navzkriž z oblastmi zaradi revolucionarnega vedenja, bil nekajkrat zaprt in premeščen na otok Ventotene do jul. 1943.

Po vrnitvi iz konfinacije je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju v Trstu in pomagal pošiljati tržaške in tržiške delavce v partizane. Bil je polit. komisar Tržaškega bataljona (območje Repentabor-Nabrežina), ko se je le-ta v nemški ofenzivi osipal, se je Š. z delom moštva vključil v Kosovelovo brigado na Krasu. Konec 1943 so ga premestili v okrož. komite KPS za Kras, febr. 1944 ga imenovali za sekretarja okrožn. komiteja KPS v na novo ustan. okrožju Tržič; apr. 1944 so okrožje ukinili in Š. je postal sekretar okrožnega odbora za Trst, član skupnega odbora KPS in KPI v Trstu in poleti i. l. sodeloval v razgovorih med predstavniki OF in Comit. di Liberazione naz. d’Alta Italia v Milanu; bil je tudi polit. komisar komande mesta Trst in se v prvomajskih dneh 1945 udeležil bojev za osvoboditev Trsta; od 1945 je bil politični delavec v Trstu, Kopru in Ljubljani.

Pisal je o ribištvu in turizmu na Primorskem (Turistični vestnik 1963, 1964; Pomorski zbornik 1965: Problemi drobnega obalnega ribištva v Sev. Jadranu) in objavljal razne članke iz polit. delovanja (Prim. Dnevnik 1952, št. 254; 1953, št. 212; 1966, št. 153; Borec 1962, 1966).

Njegov spomenik stoji v Izoli, na trgu pred ribiškim pomolom. Postavili so ga 22.12.1979, ob 10-letnici njegove smrti, kamor je Š. kot nekdanji ribič vedno po vojni zahajal in oživljal svoje mladostne dni med stanovskimi kolegi v tem ribiškem središču.