Franc KOS

Franc Kos se je rodil kmetu Janezu in gospodinji Elizabeti Krek. Osnovno šolo je obiskoval v Selcih pri Škofji Loki, gimnazijo v Kranju in kasneje v Ljubljani. Na Dunaju je študiral zgodovino, zemljepis in slavistiko. Tam je opravil tudi profesorske izpite in leta 1881 promoviral. Leta 1881 je postal najprej suplent na gimnaziji v Gorici, nato pa stalni profesor ženskega učiteljiščav Gorici. Od leta 1887 do 1890 je bil zaradi političnih razlogov premeščen na koprsko učiteljišče, potem je pa spet do leta 1911 poučeval na goriškem ženskem učiteljišču.Z družino jedo začetka soške fronte živel v Gorici, nato v Selcih, na Dunaju, od 1919 pa do smrti v Ljubljani. Je oče zgodovinarja Milka Kosa in slikarja Gojmirja Antona Kosa.
Kos velja za enega od utemeljiteljev slovenskega znanstvenega zgodovinopisja. Njegova dela so se navezovala na srednjeveško zgodovino, tako zgodovino slovenskega prostora pred naselitvijo Slovanov kot pokristjanjevanja Slovencev. Vrhunec predstavlja delo Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki je izšlo v petih knjigah (zadnjo je po Kosovi smrti uredil sin Milko). Spisal je tudi veliko razprav, posvečenih lokalni zgodovini, predvsem škofjeloškemu in goriškemu območju. Njegova bibliografija štejeveč kotsto naslovov, poleg zgodovinskih člankov in razprav je objavil tudi nekaj jezikoslovnih spisov o osebnih in krajevnih imenih ter literarnozgodovinskih prispevkov.
Franc Kos je bil dopisni član JAZU v Zagrebu, častni član Muzejskega društva za Slovenijo, Leonove družbe v Ljubljani in Zgodovinskega društva v Mariboru ter podpredsednik Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani.