Photo Gallery
Osnovno šolo je obiskovala v Kapci, Gaberju in Lendavi. Leta 1968 je maturirala na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa študirala biologijo in kemijo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Od septembra 1970 do leta 1973 je poučevala na osnovni šoli v Domanjševcih. Septembra 1973 se je zaposlila v Murski Soboti na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost in sicer kot novinarka tednika Népújság in madžarskega radijskega programa. Ob delu je končala študij na Višji šoli informatike v Kranju. Med letoma 1991 in 1993 je bila odgovorna urednica Népújsága. Leta 1994 je postala novinarka in urednica Pomurskega madžarskega radija v Lendavi.
Njeni prvi članki so bili leta 1960 objavljeni v Népújságu, in pozneje v Naptárju. Reportaže in etnografski članke je objavljala v Vestniku in v madžarskih revijah. Za oddajo Mostovi-Hidak je posnela nekaj dokumentarnih in igranih kratkih filmov. Je soavtorica več domoznanskih in etnografskih knjig, med drugim o zgodovini Dolge vasi, Hodoša in Lendavskih goric ter Dobrovnika, Genterovec in Kota v madžarščini. Prav tako je soavtorica dvojezične slovensko-madžarske monografije o zgodovini Hodoša in Krplivnika. V člankih in drugih prispevkih se je občasno podpisovala tudi kot Ella Pivar Tomšič.
Pivar, E. A történelmi mult idézése. V: Varga, S. (ur.). Dobronak, Göntérháza, Kót helytörténete. Lendava: A Lendvai és a Muraszombati Magyar Nemzetiségi Érdekközösség, 1979, str. 121-159.
Pivar-Tomšič, E. Hodos, az Örseg vege. V: Varga, S. (ur.). Hosszúfalu, Hodos és Lendvahegy múltja és jelene. Lendava: A Lendvai és a Muraszombati Magyar Nemzetiségi Érdekközösség, 1982, str. 89-146.
Pivar-Tomšič, E. Erös var a mi Istenünk/ Bog je naše zavetje. V: Göncz, L. (ur.). Hodos és Kapornak története /Zgodovina Hodoša in Krplivnika. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2005, str. 164-218.
Pivar-Tomšič, E. A hodosi vasut egy evszazada/ Sto let železnice na Hodošu. V: Göncz, L. (ur.). Hodos és Kapornak története /Zgodovina Hodoša in Krplivnika. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2005, str. 236-269.
Pivar, E. » A szerdaheli föüd söütfö jou«/Središka zemlja je dobra le žgana. V: Kovacs, A. (ur.). Határok mentén : Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből /Obmejna stikanja: poglavja iz zgodovine Čikečke vasi, Motvarjevcev, Pordašincev, Prosenjakovcev in Središča. Moravske Toplice: Madžarska narodna samoupravna skupnost; Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja; Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2015, str. 171-180 in 381-390.
Pivar, E. Knjigotisk v protestantski Dolnji Lendavi: ob dnevu reformacije. Vestnik, 2001 (1. november), let. 53, str. 11.
Scenarij za film:
GOSTIJA bo v ulici naši: prekmurska madžarska gostija iz minulih časov / Lakodalom lesz a mi utcánkban. Lendava: RTV Slovenija, TV-studio Lendava, 2006.
Za svoje delo je bila leta 1998 nagrajena s Srebrno značko Zveze slovenskih novinarjev. Leta 2000 je prejela Priznanje za razvoj radijskega programa v madžarščini, leta 2002 pa še Posebno priznanje za ohranitev madžarske kulturne dediščine v Pomurju.
Štampah, M. 23 Muravidéki digitális arcképcsarnok / Galerija znanih obrazov prekmurskih Madžarov, 2013, str. 25-26. Dostopno na spletnem naslovu: Calameo.com (citirano 4. maj 2020).
Morda vas zanimajo tudi
Jože VRABL
