Egon PRETNER

Oče je bil slovenski narodnjak, advokat dr. Matej Pretner, mati pa Marija Dekleva, por. Pretner. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v Trstu, 1915 je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko, kjer je končal šolo za rezervne oficirje, večino vojne je preživel na zahodni fronti v Dolomitih. Po vojni je končal enoletni tečaj na višji trgovski šoli v Trstu, nato je še eno leto študiral pravo v Zagrebu. Po študiju je delal na področju trgovine  v Trstu, Ljubljani in Zagrebu. Med drugo svetovno vojno je pomagal partizanom z dobavo streliva, tehničnega in drugega materiala ter pri prebegih v partizane. Po vojni, leta 1945, se je preselil v Ljubljano, kjer je delal pri svojem bratu Aleksandru. Leta 1947 se je zaposlil pri Upravi Postojnske jame, naslednje leto je postal pomočnik upravnika dr. Alfreda Šerka pri Upravi kraških jam v Postojni, po njegovi smrti pa vršilec dolžnosti ravnatelja Kraških jam Slovenije. Leta 1952 je bil na novo ustanovljen Inštitut za raziskovanje krasa pri SAZU v Postojni, kjer se je istega leta zaposlil in je nato opravljal znanstvenoraziskovalno delo vse do upokojitve leta 1975, dejansko pa še po njej, vse do svoje smrti.

Nanj je odločilno vplival njegov gimnazijski profesor naravoslovja in poznejši mentor ter prijatelj dr. Josip Müller, ki je kasneje postal ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu. V tem času se je začel ukvarjati z jamsko favno in koleopterologijo. Odkril in opisal je več novih rodov, vrst in podvrst žuželk, predvsem jamskih hroščev in diplopodov, raziskal je številne jame v Sloveniji, na Hrvaškem, v Črni gori in Furlaniji, dobro je poznal kraški svet tudi po Evropi (Italija, Avstrija, Francija, Romunija, Bolgarija itd.).  Po svojih zapisih naj bi obiskal 1492 jam ter sestavil kataster za večino kraških jam v Jugoslaviji. Doma in na tujem je veljal za najboljšega poznavalca podzemeljskega živalstva Jugoslavije, še posebej hroščev. Objavil je prvi kritični seznam favne v Postojnski jami (1968) ter številna znanstvena dela iz speleologije, biospeleologije in entomologije. Govoril je več svetovnih jezikov. Bil je častni predsednik in član Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija v Ljubljani, Jugoslovansko in Francosko entomološko društvo sta ga imenovali za častnega člana.