Edo TORKAR

Po končanem šolanju je deset let potoval, se selil in poskušal v različnih zaposlitvah, od leta 1983 naprej pa je stalno živel in delal na Jesenicah in v Radovljici. Predvsem je znan po svoji bukvarni. Najdete jo tudi na spletni strani http://www.bukvarna.net/. Zelo zanimivo pa je tudi branje njegovega bloga Obujenke. Piše in objavlja od leta 1976 dalje. Knjige Vzhodna linija (1976), Jezdeči in sanjači (novelete, 1982) ter Sol življenja (1984) so pretežno pomorsko obarvane. Povest o jutranji zarji je literarizirana avtobiografija in govori o pisateljevem otroštvu. Knjigi Razsuti tovor (1986) in Razgledi z Mežaklje (1989) prinašata izbor iz njegovih člankov, polemik in komentarjev, ki jih je objavljal v različnih časopisih. Knjiga Od tod do Kajmakčalana (1987) je zbirka liričnih potopisov z balkanskih planin. S knjigo Poišči si otok (1989) pa je želel uveljaviti literarno (literarizirano) reportažo, ki se od časopisne reportaže loči po naglašeni osebni noti, od črtice in novelete pa po tem, da hoče ostati zvesta zunajliterarni resničnosti in poteku dogodkov. Knjigi Srečne frizerke (2015) in Podaljšano poletje (2016) pa sta sestavljeni iz odličnih orisov posameznih trenutkov človeškega vsakdanjika. Vsem njegovim delom, kratki prozi, pa je skupno to, da gre za rahločutno opisovanje ter beleženje zgodb navadnih ljudi, v katerih prepoznamo tudi naše bolečine in hrepenenja.

Edo Torkar je v svoji kratki zgodbi Papirnato življenje zapisal: “Pridejo trenutki, ko se mi vse skupaj upre, ko hočem pobegniti iz svojega umetnega papirnatega sveta, odločim se, da bom šel ven na zrak, v naravo, med ljudi – a nikoli ne pridem dlje kot do knjižnice ali knjigarne, obtežen z novimi kilogrami papirja, ne da bi sploh koga srečal ali s kom spregovoril.” (Postrgana menažka, str. 47)

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z Edom Torkarjem, avgust 2017