Domicijan SERAJNIK

Po končani osnovni šoli v Ormožu (1911) je obiskoval gimnazijo v Mariboru (1911–1917) in gimnazijo na Ptuju (1919–1921) ter tam maturiral (1921). Zatem je šolanje nadaljeval na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je pri Jožetu Plečniku in Ivanu Vurniku študiral arhitekturo. Diplomiral je leta 1926.

Po študiju se je usmeril v grafiko in v letih 1927–1936 delal kot grafik v ljubljanski Delniški tiskarni. Opremljal je knjige za tisk, izdeloval osnutke za platnice, plakate, razglednice, ilustriral mladinske knjige itd. V grafično oblikovanje je vpeljal narodno ornamentiko, tudi motiv čipke.

Od leta 1932 je deloval v arhitekturi. Načrtoval je javne in stanovanjske stavbe ter notranjo opremo. Med letoma 1933 in 1941 je skupaj z Jankom Omahnom vodil atelje za notranjo arhitekturo. Med drugo svetovno vojno je bil član kulturniške skupine znotraj OF in bil v letih 1944–1945 interniran v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vojni je do leta 1947 delal kot arhitekt na Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, zatem pa je bil do upokojitve leta 1959 direktor ljubljanskega podjetja Slovenija Projekt. Med drugim je projektiral Šlajmerjev dom v Ljubljani (1930), zgradbo za Oblastni ljudski odbor v Bihaču (1947), tiskarno v Kočevju (1957) itd.
Pisal je strokovne članke o arhitekturi in vrtovih ter jih objavljal v reviji Žena in dom, dnevniku Jutro in Vodnikovi pratiki.

V času študija (1921–1926) se je kot slikar samouk posvečal slikarstvu. Ustvarjal je risbe, pastele, olja s figuralno motiviko, motivi tihožitja in motivi pokrajine pod vplivom ekspresionizma in nove stvarnosti. V njegovih delih je vidna težnja po plastičnosti, kar kaže na prevlado arhitekta nad umetnikom v njem. Razstavljal je v češkem Hodoninu (1924), s Klubom mladih v Sarajevu (1926), v Ljubljani na velesejmu (1927) itd.