Dimitrij Radovan – Mitja GOBEC

Rodil se je v Celju skladatelju in dirigentu Radovanu Gobcu in Sonji, roj. Elschbacher. Med drugo svetovno vojno je družina živela v Jurkloštru. Zaradi očetovega sodelovanja v NOB sta se z mamo leta 1944  preselila v okupirano  Ljubljano. Po vojni je živel in delal v Ljubljani, po letu 1997 pa se preselil na Ptuj, kjer si je ustvaril novo družino. V svoji plodni karieri je bil radijski zvokovni mojster, strokovni sodelavec za glasbo, urednik glasbenih izdaj, urejal je notne zbirke za pevske zbore in vodil pevske zbore.

Izobraževal se je na Tehniški srednji šoli, kjer je obiskoval program šibki tok (1957), in pridobil poklic elektrotehnik. V naslednjih letih je v Ljubljani obiskoval Zborovodsko šolo (1958), teoretski oddelek na Srednji glasbeni šoli (1963) in Pedagoško akademijo, smer glasba z zborovodstvom (1965). Izpopolnjeval se je tudi na številnih zborovodskih seminarjih po Sloveniji. Med letoma 1957 in 1965 je bil zaposlen na Zavodu za avtomatizacijo, v laboratoriju za antene, nato pa kot zvokovni mojster na RTV Slovenija, Radio Slovenija (1966–1978), kjer je posnel okoli sto LP plošč. Kasneje je bil svetovalec za glasbo in urednik notnih izdaj pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije – ZKOS (1978–1997). Od leta 1978 je bil urednik (odgovorni, glavni, tehnični, član) zborovske revije Naši zbori, bil je tudi tehnični urednik revije Grlica (1979–1988), večkratni tajnik žirij na Naši pesmi v Mariboru in na Reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju, tajnik Slovenske pevske zveze (1981–1983) in organizator pevskih taborov v Šentvidu (1982–1991). Uredil je preko 130 notnih zbirk za pevske zbore in osem notnih zbirk za zamejce in Slovence po svetu. Bil je soavtor delovnih zvezkov za glasbeno vzgojo od 7. do 9. razreda osnovne šole.

Kot zborovodja je v 53 letih vodil 10 pevskih zborov. Vedno je izbiral tehtne, redko izvajane skladbe, prav tako pa je skladateljem naročal skladbe, ki jih je tudi krstno izvedel (okoli 40 skladb). Manj pomembno je njegovo pesniško in kompozicijsko delo, ki ne presega števila deset in je večinoma nastalo iz potreb za zbore, ki jih je vodil, in za mladinski zbor OŠ Ljudski vrt (Himna šole in Pesmica za špas).

Izjemno obsežna je njegova publicistična dejavnost, ki obsega članke in razprave o zborovodstvu, poročila, recenzije pesmaric in diskografije. Objavljal je v revijah in časopisih Naši zbori, Grlica, Glasbena mladina, Glasba v šoli, Glasna, Delo, Večer, Tednik in Štajerski tednik. Ob 50-letnici svojega zborovodskega dela (2007) je v samozaložbi izdal CD-ploščo s posnetki pevskih zborov, ki jih je vodil.
Posvečal se je tudi urejanju notnih zbirk za Slovence v Avstriji ter zbirk, ki jih izdaja JSKD, urejal notne zbirke za pevske zbore in bil dejaven v uredništvu revije Naši zbori. Največ časa je posvetil sestavljanju katalogov zborovskih skladb v slovenski periodiki in seznamom pesnikov in njihovih opusov, ki so uglasbeni. Imel je tudi največjo zasebno notno knjižnico za pevske zbore v Sloveniji. Nudil je strokovno pomoč in notni material slovenskim zborovodjem. Njegova specialnost je bila tudi skrb za uzakonitev pravilnega izvajanja slovenske državne himne.