Damijana HRABAR

Damijana Hrabar se je rodila dne 7. aprila 1962 v Postojni. Po končani osnovni šoli v Ilirski Bistrici in gimnaziji v Kopru je nadaljevala šolanje na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1984 diplomirala kot knjižničarka in predmetna učiteljica slovenskega jezika s književnostjo. Težnja za znanjem jo je vodila v nadaljnje šolanje. V letu 2011 je magistrirala na Fakulteti za management v Kopru.
V Knjižnici Makse Samsa se je leta 1986 najprej zaposlila kot višja knjižničarka, od leta 1994 pa je njena direktorica. Z aktivnim strokovnim delovanjem nenehno skrbi za dvig knjižničnih storitev in knjižničarstva na Bistriškem. Predvsem njeni vztrajnosti gre zasluga za novogradnjo knjižnice, s katero je knjižnica leta 2001 končno pridobila nove prepotrebne prostore in sodobnejšo računalniško opremo za svoje delovanje. Že leta 1994, ko je nastopila prvi mandat kot direktorica, je uradno zaživel domoznanski oddelek, ki se danes lahko pohvali z bogato zbirko starih razglednic. S sodelovanjem in povezovanjem z različnimi ustanovami, z društvi, s posameznimi kulturnimi ustvarjalci, v Sloveniji in na Hrvaškem, širi pomen knjižnice v širše okolje. Rezultat tega sodelovanja so raznovrstne kulturne prireditve ter organizacija bralnih ur za osebe s posebnimi potrebami (v Domu starejših občanov in Varstveno delovnemu centru). Še posebej odmevna je bila razstava muzejskega gradiva o zgodovinskem dogajanju na Bistriškem, katerega hrani muzej na Reki. Za organizacijo tega dogodka je po izboru poslušalcev radia 94 prejela priznanje Ona 2008 za Dejanje leta. Vsa ta leta uspešno in odmevno organizira in vodi literarne večere ter srečanja s kulturnimi ustvarjalci.
S ciljem večje dostopnosti knjig je organizirala številne premične knjižnične zbirke. Leta 2015 so zaživele na Mašunu, Sviščakih in vrhu Snežnika, leta 2017 v avtokampu Preluk na Hrvaškem in v Domu na Vidmu v Večgeneracijskem centru, leta 2020 pa tudi v avtokampu v Mošćeniški Dragi na Hrvaškem. Leta 2022 je zbirko vzpostavila v Ribiškem domu na Sozah, leta 2023 v Solnem mlinu, leta 2024 pa na Gimnaziji Ilirska Bistrica, kjer je urejen Knjižni kotiček, ter v vrtcih Jelšane in Pregarje. Leta 2025 sta sledili še zbirki v vrtcih pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in pri OŠ Toneta Tomšiča Knežak, v letu 2026 pa v vrtcu Podgora Kuteževo. S premičnimi zbirkami knjižnica približuje knjige otrokom, mladim in drugim uporabnikom, ki nimajo knjižnice v neposredni bližini, ter spodbuja bralno kulturo v različnih okoljih.

Uspešna je tudi na področju literarnega ustvarjanja. Je avtorica več člankov o knjižnici. Zbrala in uredila je pesmi Makse Samsa, ki jih je knjižnica izdala leta 2001 ob odprtju novih prostorov in 30. obletnici pesničine smrti. Ob 100-letnici rojstva Makse Samsa je leta 2004 uredila zbirko uglasbenih pesmi z naslovom Živela sem za pesem, ki jih je uglasbil skladatelj Bojan Glavina. Ob 120. obletnici pesničinega rojstva je leta 2024 uredila dopolnjeno izdajo pesmi z enakim naslovom. V knjigi je objavljena tudi dotlej neobjavljena pesem z izvirnim rokopisom. Bila je predsednica Literarnega društva Ilirska Bistrica. Pri izdaji monografije Občina Ilirska Bistrica je sodelovala kot članica uredniškega odbora in avtorica besedila o čitalnicah na Bistriškem. Piše tudi pesmi, ki so bile objavljene v literarnih revijah Stopinje in Fontana.

V letih 1994 – 1998 je bila politično aktivna kot prva ženska podžupanja Občine Ilirska Bistrica.
Na strokovnem področju je bila šest mandatnih obdobij članica Izvršnega odbora Društva bibliotekarjev Primorske, v letih 2017-2021 pa članica častnega razsodišča Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Od leta 2021 je predsednica častnega razsodišča Združenja splošnih knjižnic.

Za svoje delo je prejela več priznanj. Leta 2004 je prejela Srebrno plaketo Občine Ilirska Bistrica za uspešno vodenje knjižnice in širjenje bralne kulture med občani, leta 2008 priznanje Ona za Dejanje leta, leta 2024 pa je pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije prejela najvišje državno priznanje – Čopovo diplomo. Priznanje je prejela za izjemne dosežke pri razvoju knjižničarstva v lokalnem okolju in čezmejno, zlasti za širjenje bralne kulture, ohranjanje lokalne kulturne dediščine ter prizadevanja za ohranjanje slovenskega jezika med Slovenci na Hrvaškem.