CARLI (KRALJ), Atilij

Carli (Kralj) je po končani višji tehnični šoli Volta dobil zaposlitev na Odseku za gradnje v Kopru. Leta 1949 se je vrnil v rodni Trst in deset let delal pri Zavezniški vojaški upravi (ZVU), nato dve leti v Milanu pri zasebnem arhitektu, ter dve leti v Vidmu.

Poklicno se je osamosvojil leta 1963 in od takrat naprej sodeloval z znanimi arhitekti. Ukvarjal se je s projektiranjem in notranjo opremo – načrtoval je razne vile, stanovanjske bloke, hotele, cerkve. Zasnoval je kar nekaj slovenskih zamejskih prosvetnih dvoran: Finžgarjev dom na Opčinah, Baragov dom v Ricmanjah, Krekov dom v Borštu, Marijin dom v Ul. Risorta v Trstu, in dvorano ter sedež Slovenske prosvete v Ul. Donizetti.

Ukvarjal se je tudi s scenografijo ter glasbeno opremo za amaterske odre. Pripravil je več scen za mladinske igre in priredil šest razstav – v Trebčah, Bazovici, Opčinah, galeriji Barisi, dvorani SP v Trstu in Kraški galeriji.
Njegove slike so kontrastne in skromno barvane, izrisane z mehkimi potezami; z njimi je popestril svoje pesniške zbirke.
Pisal je tudi humoristične skeče, mdr. za stoletnico šole v Trebčah, ter za predstavo »Dlaka v jajcu« Slovenskega amaterskega gledališča Trst, ki je bila uprizorjena leta 1973.

Veliko pozornosti je namenil pisanju narečnih pesmih, ki so zapisane v njegovem, vzhodno kraškem narečju; od 1968 do 1975 jih je napisal okrog sto, tematiko je črpal iz vsakodnevnih dogodkov. Uporabljal je nominalni slog v svobodnem verzu in izhajal iz etične refleksije. Kot samozaložnik je izdajal v zamejskem tisku, svoje pesmi pa je tudi deklamiral na Radiu Trst.