Bogomir KRESNIK

Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) v Celju Bogomir (Mirko) Kresnik, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, se je rodil kot nezakonski sin očetu Jakobu Kresniku, uradniku na sodišču, in materi Mariji Rahle na njenem domu v Ložnici pri Celju. Očetov priimek je prevzel po poroki staršev leta 1918. Po opravljeni osnovni šoli in dvema gimnazijskima razredoma je dokončal meščansko šolo ter se izučil za električarja. Kot privrženec naprednih idej in revolucionarnega gibanja se je leta 1940 včlanil v Komunistično partijo Slovenije. V tem času se je veliko družil s člani družine Šlander in z Jožetom Turkom. Bil je tudi član Sokolskega društva Celje, poleg tega se je rad posvečal čebelarstvu.

Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 se je pridružil odporniškemu gibanju v Čretu pri Celju, delavskem mestnem obrobju, kjer je živel. Pri tem je bil povezan zlasti z mlajšim bratom Rajkom, Mihaelom in Jožetom Kolškom ter Milanom in Edvardom Golobom, ki so delovali pod vodstvom kasnejšega narodnega heroja Petra Stanteta – Skale (1914–1980). Za I. Celjsko partizansko četo je pomagal zbirati orožje in strelivo, ki so ga aktivisti skrivali v soteski Hudičev graben v Zvodnem pri Celju. Po nekaterih informacijah naj bi na javko v Zavodno pripeljal dva Palestinca, prebegla nemška ujetnika, Abdula E. Karima in Mehmeda Junisa, ki sta se kasneje pridružila Celjski četi in v njej oba tudi padla. Z bratom Rajkom se je oktobra 1941 pridružil odpornikom pri snovanju II. Celjske čete, vendar je nemški okupator večino članov skupine zaradi izdaje kmalu izsledil in jih aretiral. Skupaj z bratom so ju najprej odvedli v celjski zapor Stari pisker, od tam pa so ju odpeljali v mariborske zapore, kjer sta bila oba usmrčena kot talca; Bogomir (Mirko) je bil tam v skupini petintridesetih talcev ustreljen 15. novembra 1941. Ohranilo se je njegovo poslovilno pismo, ki ga je pred smrtjo napisal staršem in svojemu dekletu Danici. Starša sta bila kmalu po aretaciji in usmrtitvi obeh sinov deportirana v taborišči: oče Jakob v delovno taborišče Weismain na Bavarskem, mati Marija pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je februarja 1943 umrla.

Njegovo ime je zabeleženo na spominski plošči ustreljenim v sodnih zaporih v Mariboru.

Po njem in njegovem bratu Rajku je od leta 1959 poimenovana Ulica bratov Kresnikov na območju Aljaževega hriba v Celju. Ob njej je bil nekdaj dom družine Kresnik.