Bernard ČUK

Odraščal je na skromni domačiji z mamo, stricem in starima staršema; bil je nezakonski otrok.

Že v osnovni šoli v Črnem Vrhu je pokazal zanimanje za zgodovino in slovenščino, zato se je vključil v dramski in bralni krožek ter sodeloval pri šolskem glasilu Glas mladih. V tem času je že začel pisati prve pesmi in dramska besedila. Po končani osnovni šoli se je zaposlil najprej pri Kmetijski zadrugi, nato kot gozdar pri SGG Tolmin, kjer je leta 1991 dočakal upokojitev.
Kljub temu da je bila njegova poklicna pot drugačna, ni izgubil zanimanja za udejstvovanje v kulturnem življenju domačega kraja. Komaj šestnajstleten se je pridružil KUD Sloga, najprej kot amaterski igralec, kasneje tudi kot režiser, scenarist, recitator, voditelj prireditev in govornik na pogrebih. Pisal je besedila za krajše igre, ki jih je društvo uprizarjalo ob različnih priložnostih (materinski dan, prihod Miklavža, Dedka Mraza, šranga – šega ob poroki …), vezne tekste za prireditve in pesmi (predvsem po naročilu za različne jubileje, znan pa je tudi po letni kroniki domačega kraja v verzih).

Velik del svojega časa je namenil novičarstvu. Začel je s krajšimi prispevki za nekatere časopise (Družino, Kmečki glas, Primorske novice …), nadaljeval z objavami v krajevnih glasilih (v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bil eden izmed ustanoviteljev Črnovrščana, kasneje je pisal za Slogo), zadnja leta pa je redno sodeloval z Idrijskimi novicami in radiem Odmev.
Bil je tudi aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Črni Vrh in Društva prijateljev mladine.