Anton ŠINKOVEC

Rodil se je Jožefu Šinkovcu in Tereziji Kastelic. Od doma je šel pri 14. letih. Za vrvarja se je izučil pri Trebarju v Kranju, mojstrski izpit pa je naredil na Dunaju. Bil je dvakrat poročen. Prvič z Jerico Hafner Cajnarjevo iz Stražišča, s katero je imel štiri otroke, od katerih sta ostala živa le Tone (roj. 15. 12. 1886), kasnejši lastnik tovarne motvoza in platna v Grosupljem in Mirko (roj. 30. 9. 1897), drogerist v Kranju. Leta 1910 mu je žena umrla, a se je sedem let kasneje spet poročil, tokrat s Frančiško Kozjek Špančevo iz Zgornje Besnice. V tem zakonu je imel prav tako štiri otroke: Milico (roj. 23. 10. 1918), Marico (roj. 18. 8. 1920), Staneta (roj. 15. 9. 1923) in Vido (roj. 6. 6. 1925).

Antona Šinkovca, vrvarja iz Kranja in utemeljitelja vrvarstva v Sloveniji, je poklicna pot iz rodne Šmarce vodila na Dunaj, kjer se je izučil za vrvarja in bil pomočnik pri številnih vrvarjih, med njimi tudi pri cesarko-kraljevih (Petzl). Leta 1878 je zapustil Dunaj in šel za zaslužkom še v nekatera druga mesta Avstro-Ogrske in se nato vrnil na Dunaj. Leta 1880 se je ustalil in se vrnil v Kranj, kjer je hitro pokazal svoje znanje in sposobnosti. Med drugim je v najem vzel Trebarjevo vrvarsko delavnico. Sčasoma je postal velik obrtnik in podjetnik. Na višku moči je imel zaposlenih 38 delavcev (mojstrov, pomočnikov in vajencev). Za časa županovanja dr. Šavnika je bil Anton Šinkovec občinski svetnik, posedoval pa je tudi veliko zemlje pred mestom.