Osnovno šolo in nižjo gimnazijo (1879−1883) je obiskoval na Ptuju. Po vstopu v kapucinski red je nadaljeval na višji gimnaziji v samostanu v Leibnitzu (Lipica) na Štajerskem in na bogoslovju v centralnem semenišču v Gorici, kjer je bil posevečen 13. julija 1889. Dodeljen je bil samostanu v Hartbergu, leta 1894 premeščen v Knittelfeld in nato 1898 v Irdning. Med letoma 1899 in 1900 je bil pridigar in spovednik v Vipavskem Križu (Sv. Križ na Vipavskem) ter septembra 1900 prestopil v minoritski red in do leta 1929 kaplanoval v župniji Podlehnik (Sv. Trojica v Halozah) ter v Vidmu pri Ptuju (Sv. Vid pri Ptuju). Od leta 1926 je bival kot misarij v ptujskem samostanu.
Objavljal je iz tujih predlog prosto prevedene vzgojne črtice in samostojne sestavke. Napisal je tudi najobsežnejšo slovensko sintezo ptujske cerkvene in svetne zgodovine na podlagi do tedaj znanih tiskanih virov. Nekatere navedbe so sicer novejša raziskovanja ovrgla.
Izbor:
Mera pravice božje, 1894
Starodavna pripovedka, 1897
Ptuj (Krajepisno-zgodovinska črtica), 1896
Ptujski okoličani, 1897
Slovenski biografski leksikon: enajsti zvezek, Ljubljana, 1971, str. 573.