Anton MOGU

Osnovno šolo je končal med vojno v Letušu in do leta 1948 ostal doma na kmetiji.

Leta 1955 se je zaposlil na Okrajni upravi za gozdarstvo v Celju in končal Gozdarsko šolo v Idriji, leta 1956 je bil nameščen kot gozdar na Dobrni. Izobraževal se je ob delu in končal srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Na Dobrni je opravljal gozdarska gojitvena dela, pogozdoval, varoval nasade in negoval gozd. Z osnovnošolci je izpeljal kar nekaj pogozdovanj in s svojim strokovnim znanjem prispeval k vzdrževanju zdraviliškega parka Zdravilišča Dobrna, ki v letu 2020 praznuje 200-letnico zasaditve.

Njegov poklic, preudarnost, skrb za naravo in ljudi, so prispevali k uspešnemu vključevanju v lokalno skupnost in društva na Dobrni. Bil je predsednik Krajevne skupnosti Dobrna (1964–1968 in 1978–1986), dva mandata pa tudi odbornik Skupščine občine Celje. Član Lovske družine Dobrna je postal leta 1957 ter bil v letih 1956–1973 in 1976–1982 tudi njen predsednik. Deloval je še v Turističnem društvu Dobrna; v letih 1971–1978 in 1988–1994 je bil predsednik društva. Po upokojitvi se je aktivno vključil v delo Društva upokojencev Dobrna.

Največ sledi je pustil pri varovanju rastlin in živali, prostovoljstvu in delu z mladimi. Je prejemnik številnih priznanj. Za svoje delo v korist skupnosti je leta 1998, ko je bila Dobrna še del vojniške občine, prejel zlati vojniški grb za opravljanje dolgoletnega dela predsednika KS Dobrna, predsednika Lovske družine Dobrna ter predsednika Turističnega društva Dobrna. Leta 2002 je postal častni občan Občine Dobrna za dolgoletno delo v odborih in društvih. Leta 2017 je za delo v turizmu prejel posebno priznanje Prostovoljca leta 2017, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije.