Na Mahrovi trgovski in obrtni šoli v Ljubljani se je izučil rezbarstva. Zaposlil se je v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. V Bistrici pri Tržiču je ustanovil prvi kranjski perutninarski zavod, za tisti čas zelo moderno opremljen. Prirejal je strokovna predavanja o gojenju malih živali. 1907 ga je preselil v Ljubljano. Leta 1908 je nastopil kot strokovni vodja perutninarskega zavoda v Šiški. Bil je ustanovitelj in predsednik 1. kranjskega društva za rejo malih živali. V sodelovanju z živinozdravnikom Petrom Miklavčičem je med leti 1906-1908 urejal strokovno revijo Perotninar – I. slovenski ilostrovani mesečnik za umno perotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Članki v njej so bili za tisti čas na evropski ravni.
V obdobju pred prvo sv. vojno ga lahko štejemo za največjega (če ne edinega) strokovnjaka na področju gojenja malih živali pri nas. Bogato teoretično in praktično znanje je okrepil s strokovnimi obiski tujih perutninarskih zavodov.
Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali od leta 1983 dalje najbolj zaslužnim gojiteljem podeljuje plaketo Antona Lehrmanna, od leta 1988 pa istoimenske zlate, srebrne in bronaste značke.
Kragl, V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, 2. natis. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1994, str. 91.
Orson, A. Ljubiteljske reje kuncev v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani (Dipl. naloga), 2008, str. 3-5
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 611.
Pirc, G. Kmetijske novice. Kmetovalec: Ilustrovan gospodarski tisk, 1910, letnik 27, št. 15., str. 156.
Pirjevec, Avgust: Lehrmann, Anton (1876–1910). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi322862/#slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2023).