Andrej URŠIČ

Rojen je bil “pri Jeronovih” v Kobaridu. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu in leta 1928 maturiral. Na ljubljanski pravni fakulteti je diplomiral leta 1943. V dijaških letih je bil član društva Prosveta, kot študent pa se je pridružil Klubu jugoslovanskih akademikov Trsta, Gorice in Istre ter unitarističnemu Jugoslovanskemu naprednemu akademskemu društvu Jadran. Slednjemu je v začetku tridesetih let tudi predsedoval. Urednikoval je mladinski reviji Val, 14-dnevniku Naša misel, dnevniku Jutro ter Demokraciji. Bil je med pobudniki za ustanovitev Mladine Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je leta 1941 preimenovala v Novo Jugoslavijo. Ob koncu vojne se je iz Ljubljane preselil na Koroško, od tod pa preko Rima v Trst. Nazadnje se je nastanil pri svojcih v Kobaridu, ki je tedaj pripadal coni A. Bil je član prvega 6-članskega vodstva Slovenske demokratske zveze, ki je bila leta 1947 ustanovljena v Gorici. V Demokraciji, glasilu Slovenske demokratske zveze, je bil prvi glavni urednik, objavljal pa je tudi številne članke in komentarje. Posebno pozornost so vzbudile Misli o demokraciji, ki jih je pisal pod imenom Slavko Hribovec. Pojav SDZja in Demokracije naj bi na levici vzbudil izredno nasprotovanje. Konec avgusta 1947 so ga pripadniki Udbe na cesti med Robičem in Kobaridom ugrabili in odpeljali v ljubljanske zapore, kjer je bil po pričevanju dokumentov zasliševan do jeseni 1948, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
14. oktobra 2001 je bila na pročelje hiše Jeronoviih v Kobaridu vzidana plošča v spomin na brata Rudija in Andreja (Slavka) Uršiča. Spominska plošča je bila postavljena na pobudo društva TIGR in občine Kobarid.