Andrej LODRANT

Osnovno šolo je končal na Prevaljah, klasično gimnazijo v Celovcu in na Ravnah na Koroškem. Leta 1951 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v seminarju Jožeta Plečnika. Zaposlen je bil v projektivnem biroju Gradbenega podjetja Dravograd, na Zavodu za urbanizem Maribor, Urbanističnem biroju Ravne na Koroškem, projektivnem biroju Stavbenik Prevalje in gradbenem podjetju Kograd Dravograd. Drugo svetovno vojno je doživljal v rani mladosti. Kot zavedna slovenska družina so se ves čas bali izselitve. Kot arhitekt je oral ledino v koroški krajini in jo vidno zaznamoval. Spopadal se je s številnimi vejami arhitekture (urbanizem, projektiranje objektov, notranje opreme, knjižne opreme …). Posebej uspešno se je ukvarjal s cerkveno opremo in arhitekturo (cerkvica sv. Kozma in Damijana na Brinjevi gori, cerkvica v Mozirskem gaju, pokopališka cerkev v Mozirju, ekološka kapela v Bistriškem jarku, Slomškova kapela pri Devici Mariji na Kamnu v Vuzenici, kapela na Grobelnem, mrliške veže v Črni na Koroškem, v Šentjanžu, Vuzenici, v Črnečah, razni spomeniki, nagrobniki, oltarji). Posvečal pa se je tudi drugim javnim objektom: hotel Peca v Mežici, šola v Javorju, kot Plečnikov “učenec” je pomagal tudi pri Aškerčevem spomeniku v Ljubljani, pavlijonu na Brionih in Festivalni dvorani.