Andrej KOVAČ

Osnovno šolo je obiskoval v Kozini (1914–1920), zadnji letnik je zaključil na Jesenicah. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji Sv. Vida pri Ljubljani (1920–1924) in nato na Ptuju (1924–1928). Po maturi se je vpisal na Teološko fakulteto v Mariboru, a je ta študij kmalu opustil in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1940 diplomiral iz zgodovine in geografije. Obvladal je latinščino in grščino, govoril je tudi francosko in nemško. Že v času študija je objavljal različne prispevke in zbiral podatke za potrebe Leksikona Dravske banovine (1937).
Leta 1941 se je za kratek čas zaposlil na Meščanski šoli v Ormožu. Aprila 1941 je bil mobiliziran v jugoslovansko vojsko, takoj po okupaciji pa je bil ujet in poslan v nemško ujetništvo (1941). Naslednja leta je delal na davčni upravi (1942–1944) in pri podjetjih Simmering-Pauker (1944–1945) in Steyr-Daimler-Puch (1945) v Gradcu.
Po vojni se je vrnil na Ptuj in za krajši čas prevzel delo učitelja na tamkajšnji osnovni šoli (1945) in gimnaziji (1945–1946). Julija 1949 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Ptuju (ŠKP) in leta 1955 opravil bibliotekarski strokovni izpit. Kot prvi bibliotekar ŠKP je usmerjal strokovno delo v knjižnici, zbiral ostanke slovenskega tiska na našem območju, sestavljal abecedni imenski katalog, delal z bralci, skrbel za popularizacijo knjižničarske dejavnosti ter opravil vrsto predavanj na temo knjižnic in knjižničarstva. Zaupan mu je bil tudi nadzor nad urejanjem in inventarizacijo spomeniško zaščitene knjižnice v minoritskem samostanu (1952/1953). Zbiral je tudi domoznansko gradivo, se poglabljal v preteklost našega območja ter pisal strokovne članke, v katerih je odstiral literarno preteklost Ptuja in okolice, opisoval zgodovino ptujskih hiš, ulic in trgov ter najstarejših ptujskih rodbin – bil je prvi bibliotekar, ki je v ŠKP opravljal delo domoznanca. Kot zgodovinar je aktivno deloval tudi v Muzejskem društvu oziroma v kasnejšem Zgodovinskem društvu v Ptuju.