Andrej FERJANČIČ

Po končani gimnaziji v Gorici, obiskoval jo je med leti 1860-68, se je vpisal na pravo na Dunaju in promoviral leta 1875. Že med študijem je služboval pri raznih sodiščih na Dunaju (1874-76), nato pri okrajnem sodišču na Ptuju (1876-83), v javnem tožilstvu (takrat državno pravdništvo) v Novem Mestu (1883-86) in Ljubljani (1886-95) ter pri deželnem sodišču v Ljubljani (1895-1907). Takrat se je upokojil, se preselil v vilo na Bledu in tu živel kot upokojeni dvorni svetnik.
Leta 1886 je bil od notranjskih kmetskih občin izvoljen za državnega poslanca, leta 1898 pa je bil kot prvi slovenski poslanec izvoljen za podpredsednika državnega zbora. V Državnem zboru je deloval vse do leta 1907. Bil je aktiven član različnih delovnih teles, največ zaslug pa si je pridobil s svojim doslednim in odločnim nastopanjem za enakopravnost Slovencev in slovenskega jezika v sodstvu in državni upravi tudi izven slovenskih pokrajin. Z interpelacijami je zastopal gospodarske potrebe svojega volilnega okrožja in slovenske narodnostne zahteve. Skušal je med drugim doseči drugačno razdelitev volilnih okrožij na Koroškem, s čimer bi bili Slovenci pridobili še dva mandata. Leta 1896 je bil med ustanovitelji Jugoslovanskega kluba, leta 1901 pa je skupaj z drugimi liberalci ustanovil Hrvaško-slovenski klub.
Na njegovo pobudo je leta 1888 je zopet začel izhajati Slovenski Pravnik, leta 1889 pa je sodeloval pri ustanovitvi društva Pravnik. Veliko je objavljal v Slovenskem Pravniku, njegovi prispevki so bili zlasti s področja kazenske zakonodaje, maja 1902 je izstopil in s somišljeniki ustanovil Jugoslovanski napredni klub.