Alfred CORONINI

R. 5. avg. 1846 v Boštanju, u. 12. dec. 1921 v Gorici. Pripadal je kromberški veji Coroninijev. L. 1891 in 1897 je bil izvoljen v državni zbor, l. 1893 in 1895 pa v deželni zbor. L. 1899 je odložil oba mandata, potem ko je nastal spor med slovenskimi goriškimi poslanci. Na volilnem shodu na Goričici pri Rebku je sprejel državnozborski mandat, čeprav ni kandidiral, in ga obdržal do razpusta parlamenta l. 1900. V deželnem zboru je bil član slovenskega kluba. Bil je odbornik goriškega političnega društva Sloga in po razdoru pristaš A. Gregorčiča. Kot deželni in državni poslanec je dosegel, da je vlada podprla gradnjo vipavske železnice; deloval je v dobro slovenskega šolstva. Bil je soustanovitelj Centralne posojilnice v Gorici in je z večjim posojilom podprl Šolski dom. V zadnjem desetletju 19. stoletja je bil vodilni slovenski politik na Goriškem poleg A. Gregorčiča in H. Tume.