Zlatko VERZELAK

Zlatko Verzelak, pozneje znan kot Franc Vezela, je bil samosvoj in vsestranski umetnik, ki je s svojim glasbenim, literarnim in mentorskim delovanjem pomembno zaznamoval kulturno življenje Slovenj Gradca in širše Koroške. Bil je ustvarjalec izrazito nekonvencionalnega duha, ki je zavračal ustaljene družbene norme, avtoritete in umetniške kalupe. Njegov ustvarjalni opus obsega prozo, poezijo, dramatiko, radijske igre, avtorsko glasbo, šansone in številne uglasbitve poezije. Pomemben del ustvarjanja je namenil sodelovanju z mladimi glasbeniki na slovenjegraški gimnaziji.

Rodil se je v Mariboru, odraščal pa v Slovenski Bistrici. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je na Pedagoški akademiji v Mariboru sprva študiral angleščino in nemščino ter se nato preusmeril v glasbeno vzgojo. Študija ni zaključil z diplomo, kar je vplivalo na njegovo poklicno pot. Poučeval je glasbo, vodil pevske zbore in deloval na različnih osnovnih šolah, med drugim v Makolah in Mislinji. Tam je ustanovil žensko vokalno skupino Kaplja čez rob, ki je sodelovala na številnih kulturnih prireditvah.

S Koroško se je povezoval že v osemdesetih letih, pozneje je živel v Mislinji, Doliču, na Muti in predvsem v Slovenj Gradcu, kjer je preživel pomemben del svojega življenja. V tem okolju se je postopoma uveljavil kot ena bolj prepoznavnih in tudi najbolj nekonvencionalnih oseb kulturnega dogajanja.

Posebno mesto v njegovem ustvarjanju je imela glasba. Kot kantavtor, skladatelj in interpret je združeval različne glasbene izraze, od šansona do avtorske in gledališke glasbe. Uglasbljal je slovenska in tuja pesniška besedila ter poudarjal njihovo vsebino, ritem in izrazno moč. Njegove skladbe so odražale široko literarno razgledanost, družbenokritično držo in pogosto izrazit smisel za ironijo.

Pomembno ustvarjalno in mentorsko okolje je našel v kulturnem društvu Spunk na Gimnaziji Slovenj Gradec. Sodeloval je pri glasbenih in gledaliških projektih ter z mladimi soustvarjal glasbene zasedbe SpunkbandA, Franc & Roses in Matalaja. Med njihovimi projekti izstopajo Pesmi na sledi, Ni perfektno – je pa špica in Le včasih tiho vzdigne se zavesa z zenic. Slednji je nastal kot glasbena interpretacija evropske poezije v izvedbi skupine Matalaja. Njegovo mentorsko delo je mlade spodbujalo k samostojnemu razmišljanju, eksperimentiranju in preseganju ustaljenih umetniških oblik. Sodeloval je tudi s slovenskim literarnim festivalom Urška, za katerega je uglasbil številna pesniška besedila. Njegove uglasbitve so spremljale festivale, literarne nastope in glasbeno-gledališke projekte. Leta 2012 je na Festivalu slovenskega šansona nastopil z družbenokritično skladbo Blišč in beda. Gostoval je tudi v tujini, med drugim na mednarodnem festivalu kantavtorjev in pesnikov Neretvanske vedrine v Sarajevu.

Pisal je kratko prozo, romane, pesmi, dramska besedila in radijske igre. Njegovo pisanje zaznamujejo jezikovna igrivost, satira, absurd, grob humor in družbena kritičnost. V prozi in poeziji prepleta filozofska razmišljanja z vsakdanjimi situacijami ter nekonvencionalnim pogledom na človeka in družbo. Objavljal je v literarnih revijah Odsevanja in Viharnik, kjer je prispeval tudi prevode, knjižne ocene in druge zapise.

Tudi zasebno je bil izrazit individualist. Živel je skromno, včasih celo brez električne energije in številnih dobrin sodobne družbe. Svojo drugačnost je sprejemal kot način življenja in zavračanje družbenih pričakovanj. Opredeljeval se je kot anarhist, pri čemer je poudarjal osebno svobodo, odgovornost posameznika in odpor do vsiljenih avtoritet. Njegova neposrednost, nepopustljivost in provokativne izjave so vzbujale različne odzive, vendar se je za ostro zunanjostjo skrival ustvarjalec, ki je delu posvečal veliko časa in energije.

S svojo umetnostjo je družbene samoumevnosti vztrajno postavljal pod vprašaj, z načinom življenja pa počel prav tisto, o čemer je pisal in pel. Kot samosvoj ustvarjalec in mentor je pustil trajen pečat v kulturnem spominu Slovenj Gradca.