Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŽIŽEK, Fran

ŽIŽEK Fran, portret
Fran Žižek - Foto: avtor neznan (Vir: Čarobno ogledalo. Maribor: Obzorja, 1995.)

Foto galerija

Rojen:
20. december 1914, Maribor
Umrl:
28. maj 2008, Medvode
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Fran Žižek, rojen Mariborčan, je otroštvo preživel na Studencih. Obiskoval je klasično gimnazijo. Po maturi leta 1934 se je želel vpisati na slikarsko akademijo v Zagreb, a mu starša tega nista mogla omogočiti. Štipendije ni dobil, zato se je odločil, da si poišče delo. Prevajal je in kratek čas pisal gledališke kritike za tednik Borba. Ker je že kot dijak rad stal na odru še danes znanega Malega odra v Mariboru, je menil, da bi lahko postal igralec. Osnoval je Dramski studio in ugotovil, da mu bolj leži režija. Vključil se je v Zvezo mladih intelektualcev ter pripravil cikel predavanj o razvoju evropskega gledališča. Ob poslušanju predavanja Bratka Krefta pa se je navdušil nad češkim avantgardnim gledališčem. Štipendije za študij v Pragi ni dobil. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je zapletel v »Furijanovo afero« in se uprl umetniški usmeritvi mariborskega poklicnega gledališča. Zato se je odločil, da bo odšel v Prago in prosil znamenitega češkega režiserja E. F. Buriana, če se lahko uči od njega. Denar za pot je zbral pri premožnih Mariborčanih in leta 1936 se je že učil od znamenitega mojstra ter prisostvoval na vajah njegovega avantgardnega gledališča D 36. Da si je zagotovil bivanje v študentskem domu, se je vpisal na študij igralske umetnosti, kasneje se je prepisal na Visoko šolo političnih ved. Čeprav je bil ponosen Burianov učenec, so ga zanimale tudi metode drugih avantgardistov ter tradicionalno gledališče.
Poln idej in navdiha se je leta 1938 zaradi bližanja druge svetovne vojne vrnil domov. Kot alternativo poklicnemu gledališču je ustanovil Neodvisno gledališče in kmalu prevzel umetniško vodstvo Mestnega gledališča na Ptuju. Vojno je preživel v ujetništvu, po vojni pa se je priključil Narodnemu gledališču v Mariboru. Tukaj je bil dve leti med vodilnimi režiserji in je pomembno prispeval k povojni obnovitvi mariborske gledališke hiše. Potem je do leta 1951 režiral v ljubljanski Drami, nakar se je vrnil v domače gledališče. Veliko je tudi gostoval. Vseskozi je preko slovenskih del, del svetovne dramatike, opere in celo preko lastne drame Otroci apokalipse uveljavljal moderne umetniške tokove. V uprizoritve je vnesel mnoge novosti, kot so pantomima, plesne prvine, glasba in svetlobni efekti.
Leta 1956, ko je doživljal svoje največje gledališke uspehe, se je v Sloveniji začela prebujati ideja o lastni televiziji. Povabili so ga k sodelovanju in mu nudili mesto prvega slovenskega televizijskega režiserja. Po začetnem obotavljanju je delo sprejel in sprva režiral radijske igre. Leta 1958 pa je režiral prvo slovensko tv dramo Noč na verne duše. Kasneje je režiral še tv opere, tv igre, nadaljevanke in dokumentarne nanizanke ter kvize, med drugim leta 1960 prvi slovenski televizijski kviz Poznaš svoj domači kraj? Velja za pionirja umetniške televizijske produkcije.
V gledališče se je vračal samo v okviru gostovanj in nato še leta 1964, ko se je vrnil v Dramo SNG Maribor. Prevzel je vlogo ravnatelja in kot umetniški vodja ter režiser ostal v Mariboru do leta 1967. V tem obdobju je ustanovil televizijski studio, skrbel za televizijske prenose iz gledališča ter vpeljal Slovenski teden drame, iz katerega se je kasneje razvilo današnje Borštnikovo srečanje. Po letu 1967 pa je nadaljeval z ustvarjanjem na televiziji.
Znanje o televizijski režiji je prenašal tudi študentom na AGRFT. Prav tako je objavljal dramaturške analize in besedila o gledališču. S svojim delom, o katerem lahko beremo v njegovih knjigah, je bogatil slovenski kulturni prostor.  Od leta 2002 njegovo zapuščino v obliki knjig, revij in slik hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Zadnja leta je preživel v Domu starejših občanov Medvode, kjer se je ukvarjal s pisanjem scenarija za dokumentarno-igrani film Od Poetovione do Ptuja.

 

Najpomembnejša dela

Gledališke režije
Partizanka Ana, 1977
Doktor Petelin, 1968
Noč na verne duše, 1959
Namišljeni bolnik, 1953
Miklova Zala, 1946
Breskov cvet, 1938

Televizijske režije
Gorenjski slavček, 1981
Ipavci, 1977
Naredite mi to deželo nemško,1969
Doktor Petelin, 1966
Jugoslavija ekspres, 1962
Hlapec Jernej in njegova pravica, 1961
Noč na verne duše, 1958

Dokumentarna literatura
Moja zgodnja gledališka leta, 2000
Čarobno ogledalo, 1995

Je dvakratni dobitnik Prešernove nagrade (1953 in 1979), prejel je Glazerjevo nagrado (1995), državna odlikovanja in mnoge druge nagrade.

  • Moravec, D. in Predan, V. Fran Žižek. V: Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2001, str. 114-115.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1364.
  • Žižek, F. Čarobno ogledalo. Maribor: Obzorja, 1995.
  • Žižek, F. Moja zgodnja gledališka leta. Maribor: Obzorja, 2000.
  • Partljič, T. V spomin: Fran Žižek (1914-2008). Večer, 29. maj 2008, letn. 64, št. 123.
  • Clemenz, M. Žižek, Fran (1914-2008). V: Slovenska biografija (spletno mesto). Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013-. Pridobljeno 17. 7. 2017 s spletne strani: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi904370/.
  • Fran Žižek. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-. Pridobljeno 17. 7. 2017 s spletne strani: http://sigledal.org/geslo/Fran_%C5%BDi%C5%BEek.
Avtor/-ica gesla: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 3. 11. 2017 | Zadnja sprememba: 9. 5. 2024
Daša Zobec. ŽIŽEK, Fran. (1914-2008). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 5. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zizek-fran/
Prijavi napako