Imel je dva brata, Jožka in Cirila, ter sestri Marijo in Alojzijo. V Ljubljani je dokončal gimnazijo in se vpisal na Univerzo v Padovi, da bi opravil tajniški izpit. Pod italijansko oblastjo in kasneje vse do konca druge svetovne vojne je opravljal delo občinskega tajnika, hkrati pa pomagal v očetovi trgovini. Leta 1947 se je zaposlil kot komercialist pri Slovenski železnici, 1958. leta pa je zbolel ter se invalidsko upokojil. Z ženo Dragico Makarovič je imel tri otroke: Marka (dirigent), Tadeja in Pavla.
Pod fašistično oblastjo je bil skupaj z Milutinom Vugom glavni pobudnik in pravzaprav steber kulturnega življenja na Mostu na Soči. S cerkvenim pevskim zborom je koncertiral na Šentviški planoti, v Podmelcu in Tolminskem Lomu. Po drugi svetovni vojni je osnoval na Mostu na Soči mešani pevski zbor, ki deluje še danes. Radio Koper hrani vsaj en posnetek koncerta tega zbora. Višek Munihovega zborovodskega delovanja predstavlja vodenje mešanega pevskega zbora Svoboda, katerega člani so bili delavci tovarne Meblo v Novi Gorici.
Zdravko Munih je interpretiral predvsem dela Janeza Laharnarja,Vinka Vodopivca in Srečka Kumarja. Navezal je ustvarjalne stike s pianistom Antonom Troštom in skladateljem Lojzetom Bratužem.
Mešani pevski zbor “Zdravko Munih” Most na Soči: 20 let, Most na Soči 2010
Primorski slovenski biografski leksikon, snopi 10, Gorica 1984, str. 176-177