Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Zdenka PAJER LIKOZAR

PAJER LIKOZAR Zdenka
Foto: osebni arhiv Zdenke Pajer Likozar

Foto galerija

Rojena:
7. april 1951, Kranj
Kraji delovanja:
Povezane osebe:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Od rojstva živi z družino v Kranju. Osnovno šolo in Gimnazijo je obiskovala v Kranju in maturirala leta 1970. Nato se je vpisala na dvoletno Pedagoško akademijo v Ljubljani, oddelek biologija – kemija in nadaljevala študij na Biotehniški fakulteti, VTOZD biologija, raziskovalno – tehniška smer. Diplomirala je leta 1978 iz adipoznih celic. Diplomsko delo je opravila na Inštitutu za histologijo in embriologijo (IHE) Medicinske fakultete (MF) v Ljubljani. Kot absolvent se je za dve leti zaposlila na Gimnaziji Kranj kot laborantka pri predmetu biologija. Po diplomi se je zaposlila na IHE MF kot stažistka raziskovalka. Vpisala se je na podiplomski magistrski študij in magistrirala leta 1982. Nato je sledila izdelava doktorske dizertacije, ki jo je uspešno zagovarjala leta 1988. Postala je doktorica biomedicinskih znanosti s področja histologije.

Ob prihodu na IHE se je vključila v raziskovalni projekt »Endokrinij in malignomi« prof. dr. Miroslava Kališnika. V okviru te teme je raziskovala morfologijo žleze ščitnice, obščitnic in tirotropnih celic hipofize z vidika morfoloških, imunohistokemičnih, biokemičnih in stereoloških sprememb, ki so nastale pod različnimi eksperimentalnimi pogoji na živalih. Vzporedno se je ukvarjala s proučevanjem nekaterih temeljnih stereoloških problemov kot so npr. merske značilnosti stereoloških testov, določanje absolutnega števila delcev, določanje števila delcev z upoštevanjem globinske ostrine mikroskopa in drugo. Leta 1993 se je pričela ukvarjati s proučevanjem vpliva tirotropnega hormona, citostatikov in ionizirajočega sevanja na število proliferajočih in apoptotskih folikularnih ščitničnih celic FRTL-5 v celični kulturi.

Aktivno se je udeležila okoli 39 kongresov in seminarjev doma in v tujini, pasivno 12. Objavila je več kot 60 strokovnih in poljudno-znanstvenih člankov v slovenskem in angleškem jeziku. Od vsega začetka na IHE se je ukvarjala s tehničnim urejanjem učbenikov za predmet histologija z embriologijo ter raznih publikacij. Bila je 15 let tehnična urednica mednarodne revije Acta Stereologica, ki je dvakrat na leto izhajala v angleškem jeziku pod okriljem ISS (International Stereological Society).

Od leta 1981 se je postopoma vključevala v pedagoško delo na IHE MF na dodiplomskem kot na podiplomskem magistrskem študiju za študente medicine in stomatologije. Postala je izredna profesorica.

Dela

Vpliv tirostatika in stresa na morfologijo mišje ščitnice, 1981
The particle number estimation and the depth of focus, Acta Stereol 1984, št. 3, 19-33 (soavtorica)
Globinska ostrina ali debelina rezine pri določanju volumenske in površinske gostote v svetlobni mikroskopiji. 14. jugoslovanski stereološki kolokvij (Koširjevo spominsko srečanje), Jugosl Stereol 1989, št. 8/1, 13-14 (soavtorica)
The effect of sodium perchlorate and ionizing irradiation on the thyroid paranchimal and pituitary thyrotropic cells, Oncology 1991, št. 48, 317-320 (soavtorica)
Ščitnica in obščitnici po kalciju in obsevanju. 17. stereološki kolokvij (Koširjevo spominsko srečanje), Stereologija 1992, št. 11/1, 33-34 (soavtorica)

Viri in literatura

Vir: zapis Zdenke Pajer Likozar, 2020

Avtor/-ica gesla: Zdenka Pajer Likozar, vnesla Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 16. 10. 2020 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Zdenka Pajer Likozar in vnesla Marjeta Gros. Zdenka PAJER LIKOZAR. (1951-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zdenka-pajer-likozar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 2. 10. 2009

Luka PINTAR

15. oktober 1857–7. december 1915
Na literarnozgodovinskem področju se je uveljavil kot Prešernoslovec. Sistematično je raziskoval Prešernovo literarno zapuščino.
Datum vnosa: 3. 8. 2023

Anton LEHRMANN

22. julij 1876–29. julij 1910
V obdobju pred prvo sv. vojno ga lahko štejemo za največjega (če ne edinega) strokovnjaka na področju gojenja malih živali pri nas.
Datum vnosa: 20. 12. 2011

Anton KUNŠIČ

11. januar 1839–6. januar 1878
Skladal je napeve in pisal besedila za cerkvene pesmi.