Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ZAMLJEN, Jože – Drejče

Portret - Jože - Drejče ZAMLJEN
Jože Zamljen - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
18. marca 1910, Ljubljana
Umrl:
5. aprila 1967, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Leta 1931 je maturiral na ljubljanskem učiteljišču in leta 1933 nastopil učiteljsko službo v Šentjerneju, kjer je bil izredno dejaven tudi v številnih društvih.

Avgusta 1941 je postal sekretar šentjernejskega rajonskega odbora OF. Med marcem in majem 1942 je bil zaprt v Novem mestu in Ljubljani, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Junija istega leta je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Drejče. Bil je član okrožnega odbora OF Novo mesto, odgovoren za agitprop in šolstvo ter vodil ilegalno tehniko »Gorjanci«, od jeseni 1944 pa je bil član uredništva »Kmečkega glasa«. Decembra 1944 je bil imenovan za poverjenika za prosveto v Novem mestu.

Po vojni je bil sprva upravnik osnovne, kasneje pa ravnatelj vajenske šole v Novem mestu ter sodeloval pri ustanavljanju Študijske knjižnice, Dolenjskega muzeja, učiteljišča, dijaškega internata in novomeškega gledališča. Bil je uspešen režiser in igralec ter je ustvaril vrsto dobrih kreacij (Kantor v Kralju na Betajnovi). Njegova igra Odločitve je bila leta 1953 uprizorjena v Ljubljani, Kopru in Kranju. Bil je tudi prvi urednik Dolenjskega lista ter organizator kulturnega življenja v Novem mestu. Karel Oražem, nekdanji radijski novinar za Dolenjsko, se prvega urednika Dolenjskega lista spominja takole: »Osrednja oseba v naši pisarni je bil urednik tovariš Drejče. Bil je močne postave, da si kar čutil spoštovanje pred njim. Imel je rezek glas in kdor ga ni poznal, bi lahko sodil o njem, da je robat. To pa je bila samo zunanja podoba. Pokojni Drejče je imel zlato srce. Vedno mi bo ostal v najlepšem spominu.«

Izdelal je številne načrte za spomenike in obeležja NOB po Dolenjski in Beli krajini. Zadnja leta je bil zaposlen v Dolenjskem muzeju kot vodja oddelka NOB. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura
  • DL 1967 št. 14, str.1.
  • DL 1967 št. 15, str. 5.
  • Zamljen – Drejče: Šentjošt, gnezdo belogardizma na Dolenjskem, str. 3 – s sliko.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 8. 3. 2023
Karel Bačer. ZAMLJEN, Jože – Drejče. (1910-1967). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zamljen-joze-drejce/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 24. 9. 2009

KAJDIŽ, Tomo

21. decembra 1834–17. junija 1914
V kranjskem deželnem zboru je zastopal cestne, regulacijske in zdravstvene zadeve svojega volilnega okraja.
Datum vnosa: 18. 3. 2019

LORENČIČ, Ivan

11. februarja 1952
Dolgoletni ravnatelj mariborske II. gimnazije.
Datum vnosa: 24. 11. 2020

FEGEŠ, Jože

8. januarja 1933–23. junija 1988
Fegeš Jože je bil direktor Kemijskega inštituta in direktor Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani.