Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franci ZAGORIČNIK

ZAGORIČNIK Franci
Foto: arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
16. november 1933, Duga Resa, Hrvaška
Umrl:
18. junij 1997, Golnik
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po končani nižji gimnaziji v Kranju se je zaposlil v tekstilni tovarni Tekstilindus. Z literaturo se je pričel resneje ukvarjati okrog leta 1960. Prva objava se mu je zgodila leta 1963 v reviji Perspektive. V zgodnjih šestdesetih je bil vidnejši predstavnik novejše slovenske avantgarde, pridružil se je neoavantgardni skupini OHO, v zborniku Eva je prvič objavi svojo vizualno poezijo. Vse bolj se je posvečal vizualni in konkretni poeziji, uveljavljal se kot prevajalec, esejist, založnik in organizator umetniških dogodkov. Pahljača razstav in dogodkov, ki jih je organiziral, se razpirapreko celotnega prostora bivše Jugoslavije. Viden je njegov vpliv na poetiko in avantgardna gibanja tako na Hrvaškem kot v Srbiji.
Bil je član Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, Društva slovenskih prevajalcev, Društva primorskih pisateljev, Društva hrvaških pisateljev in pesnikov, Društva književnikov Vojvodine…

Meje nacionalnega je prestopil z organiziranjem mednarodne avantgardistične združbe Westeast (1978), izdal je dva zbornika, v katerih so se z mail artom javnosti predstavili številni domači in tuji avtorji. Za urejanje zbornikov je bil nagrajen v Beogradu z nagrado Praemium Clostristicum (1979) in leta 1985 s Prešernovo nagrado Gorenjske.
Konec sedemdesetih je skupaj z Nejcem Slaparjem in Živkom Kladnikom ustanovil umetniško skupino Studio Signum, ki je v naslednjih letih izvedla več performancev v Kranju, na Reki, v Benetkah, Piranu …
Urednikoval je pri različnih revijah in zbornikih (Perspektive, Problemi, Tribuna, Dialogi, Rok, Ulaznica, Pesmos, Westeast I-IX, Ubili so ga z opekami, Roža čudotvorna).
Ukvarjal se je z založništvom; v osemdesetih je ustanovi zbirko Fondi Oryja Pala, nato Gorenjsko Založniško Družbo G.O.Z..D., v devetdesetih je izšlo šestnajst številk gorenjske revije za umetnost in kulturo Nova Atlantida.

Zagoričnik se je v celoti posvečal raziskovanju vizualne/konkretne poezije, s katero je poskušal premostiti trenutek v literarni zgodovini, ki se je po njegovem izrisoval v krizi poezije in stiski jezika.

Dela

Pesniške zbirke
Agamemnom (1965), Opus nič (1967), V risu (1967), Bakalada smrti (1969), Poezija-grafika (1969), Obsedeno stanje (1969), Fondy Oryja Pála (1970), Leto in dan (1972), Navodila za uporabo (1972), To je stvar ki se imenuje pesem (1972), Fusnota (1973), Majstori pjevači konji (1977), Naime-Namreč- Nämlich- Namelijk-Namely (1978), Sveder (1983), Pesme (1984), A na nas? (1987), Slovenski gambit (1994)

Antologije
125 Pesmi (1975 ), Iza nas je najduži marš (1975), Ubili so ga z opekami (1981)

Proza
Bistveni udarec mojstra Anana (1978)

Eseji
Nihalizem je humanizem (1985), Bravčev apokrif (1996)

Viri in literatura

Album slovenskih književnikov, Ljubljana 2006
Zbornik Kvadrat Elipse: prispevki in razstave 2007-2008, Kranj 2009
D. Poniž: Slovenska lirika 1950-2000, Ljubljana 2001
Slovenska književnost, Ljubljana 1996

Avtor/-ica gesla: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 15. 1. 2010 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Jana Bešter. Franci ZAGORIČNIK. (1933-1997). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franci-zagoricnik/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Tone GLAVAN

12. december 1920–2. maj 1992
V listih in revijah je objavljal pesmi, črtice, novele, knjižne ocene, reportaže in prevode.
Datum vnosa: 17. 3. 2023

Ahacij STRŽINAR

Gornjegrajski župnik, ki je Radmirje spremenil v romarsko središče. Kasneje se je odpovedal župnikovanju in se je ukvarjal samo še z božjepotništvom.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Drago KAJFEŽ

26. maj 1903–2. februar 1963
R. 26. maja 1903 v Novih selih, občina Kočevje, u. 2. febr. 1963. V l. 1913-1920 je obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani. Gozdarstvo je študiral...