Részletes keresés
hu
en hu it sl

Franci ZAGORIČNIK

ZAGORIČNIK Franci
Foto: arhiv knjižnice

Foto galéria

Született:
16. November 1933, Duga Resa, Hrvaška
Elhunyt:
18. June 1997, Golnik
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Po končani nižji gimnaziji v Kranju se je zaposlil v tekstilni tovarni Tekstilindus. Z literaturo se je pričel resneje ukvarjati okrog leta 1960. Prva objava se mu je zgodila leta 1963 v reviji Perspektive. V zgodnjih šestdesetih je bil vidnejši predstavnik novejše slovenske avantgarde, pridružil se je neoavantgardni skupini OHO, v zborniku Eva je prvič objavi svojo vizualno poezijo. Vse bolj se je posvečal vizualni in konkretni poeziji, uveljavljal se kot prevajalec, esejist, založnik in organizator umetniških dogodkov. Pahljača razstav in dogodkov, ki jih je organiziral, se razpirapreko celotnega prostora bivše Jugoslavije. Viden je njegov vpliv na poetiko in avantgardna gibanja tako na Hrvaškem kot v Srbiji.
Bil je član Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, Društva slovenskih prevajalcev, Društva primorskih pisateljev, Društva hrvaških pisateljev in pesnikov, Društva književnikov Vojvodine…

Meje nacionalnega je prestopil z organiziranjem mednarodne avantgardistične združbe Westeast (1978), izdal je dva zbornika, v katerih so se z mail artom javnosti predstavili številni domači in tuji avtorji. Za urejanje zbornikov je bil nagrajen v Beogradu z nagrado Praemium Clostristicum (1979) in leta 1985 s Prešernovo nagrado Gorenjske.
Konec sedemdesetih je skupaj z Nejcem Slaparjem in Živkom Kladnikom ustanovil umetniško skupino Studio Signum, ki je v naslednjih letih izvedla več performancev v Kranju, na Reki, v Benetkah, Piranu …
Urednikoval je pri različnih revijah in zbornikih (Perspektive, Problemi, Tribuna, Dialogi, Rok, Ulaznica, Pesmos, Westeast I-IX, Ubili so ga z opekami, Roža čudotvorna).
Ukvarjal se je z založništvom; v osemdesetih je ustanovi zbirko Fondi Oryja Pala, nato Gorenjsko Založniško Družbo G.O.Z..D., v devetdesetih je izšlo šestnajst številk gorenjske revije za umetnost in kulturo Nova Atlantida.

Zagoričnik se je v celoti posvečal raziskovanju vizualne/konkretne poezije, s katero je poskušal premostiti trenutek v literarni zgodovini, ki se je po njegovem izrisoval v krizi poezije in stiski jezika.

Művek

Pesniške zbirke
Agamemnom (1965), Opus nič (1967), V risu (1967), Bakalada smrti (1969), Poezija-grafika (1969), Obsedeno stanje (1969), Fondy Oryja Pála (1970), Leto in dan (1972), Navodila za uporabo (1972), To je stvar ki se imenuje pesem (1972), Fusnota (1973), Majstori pjevači konji (1977), Naime-Namreč- Nämlich- Namelijk-Namely (1978), Sveder (1983), Pesme (1984), A na nas? (1987), Slovenski gambit (1994)

Antologije
125 Pesmi (1975 ), Iza nas je najduži marš (1975), Ubili so ga z opekami (1981)

Proza
Bistveni udarec mojstra Anana (1978)

Eseji
Nihalizem je humanizem (1985), Bravčev apokrif (1996)

Forrás és szakirodalom

Album slovenskih književnikov, Ljubljana 2006
Zbornik Kvadrat Elipse: prispevki in razstave 2007-2008, Kranj 2009
D. Poniž: Slovenska lirika 1950-2000, Ljubljana 2001
Slovenska književnost, Ljubljana 1996

A bejegyzés szerzője: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 15. 1. 2010 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Jana Bešter. Franci ZAGORIČNIK. (1933-1997). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/franci-zagoricnik/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 19. 2. 2015

Gustav STRNIŠA

6. August 1887–4. November 1970
Gustav Strniša je v osnovno šolo hodil v Kranju, gimnazijo je nadaljeval v Rakovniku pri Ljubljani. Šolanja ni dokončal zaradi slabih gmotnih razme...
A bevitel dátuma: 9. 1. 2024

Anton PRESKAR

Bil je udeleženec slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991, nato večinoma deloval v okviru v Varnostnega organa Ministrstva za obrambo RS.
A bevitel dátuma: 29. 4. 2020

Štefan Alojzij FERENČAK

11. May 1940–7. February 2020
Katoliški duhovnik in muzikolog, ki je deloval tudi med Slovenci na Dunaju.