Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Vladimir KOCH

KOCH Vladimir
Foto: avtor neznan. Vir in dovoljenje: Arhiv v CTF, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

Foto galerija

Rojen:
15. julij 1912, Log pod Mangartom
Umrl:
27. maj 1987, Ljubljana
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Koch je imel kot sin učitelja raznotere kraje šolanja: osnovne šole je obiskovaI v Trebnjem, Železni Kapli in v Lokah pri Taboru, nato pa realno gimnazijo v Ljubljani. Po študiju romanistike na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Parizu, Milanu in v Rimu ter se usmeril v poučevanje francoščine.

Pred vojno je začel poučevati kot profesor na ljubljanski gimnaziji. Med vojno je bil kot aktivist OF aretiran in odpeljan v Dachau. Vrnil se je ob koncu vojne in kmalu začel z delovanjem na področju kulture, prevzel je urednikovanje časopisa za ljudsko prosveto Obzornik (1946-1952).

Daljše obdobje je do leta 1972 opravljal delo dramaturga v podjetjih Triglav film in Viba film. Aktiven je bil tudi pri ljubljanski kinoteki, za katero je bil eden glavnih pobudnikov ter dolgoletni predsednik njenega programskega sveta. Med letoma 1972 in 1979 je predaval zgodovino filma na ljubljanski akademiji za gledališče, film, radio in televizijo (AGRFT). Objavljal je številne članke in eseje o zgodovini svetovnega filma, se posvečal filmski kritiki in publicistiki. Dolga leta je bil je v uredniškem odboru in v izdajateljskem svetu revije Ekran.

Pri številnih slovenskih oziroma jugoslovanskih filmih se je uveljavil kot scenarist ali soscenarist, predvsem pa kot avtor priredb scenarija ter sodelavec scenaristov. Pomemben delež je tako prispeval za filme Dolina miru (slovenski, 1956), Deveti krog/Deveti krug (hrvaški, 1960), Ne joči, Peter (slovenski, 1964) ter številne druge, kot dramaturg pa med drugim pri filmih Ko pride lev (slovenski, 1972) in Pustota (slovenski, 1982), samostojne scenarije pa je napisal za številne predvsem kratke filme (mdr. Revolucionarni val, Nenavadni lov, Kje je železna zavesa idr.).

Med priznanji, ki jih je prejel, je vidnejša druga nagrada na mednarodnem natečaju v Parizu, častno priznanje mesta Ljubljane ter priznanja Jugoslovanske kinoteke in Festivala domačega filma.

Dela

Izbor važnejših knjižnih del:
C. Goldoni: Pahljaca: komedija v treh dejanjih, 1951 (prevajalec)
R. Romain: Michelangelo živeljenje, 1954 (prevajalec)
Alfred Hitchcock, 1966
F. W. Murnau : monografska študija, 1977
Nemo obdobje filmske umetnosti, 1978
Dvajset let nemškega filma (1913-1933), 1982
Luis Buñuel, 1983
France Štiglic, 1983 (sourednik)

Viri in literatura

Slovenski gledališki leksikon II, Ljubljana 1972 (geslo KOCH Vladimir)
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KOCH Vladimir)
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KOCH, Vladimir)
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KINOTEKA)
Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah, Četrta knjiga, Ljubljana 1997 (geslo Koch, Vladimir)

Avtor/-ica gesla: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 4. 8. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tomaž Šavli. Vladimir KOCH. (1912-1987). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vladimir-koch/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

France REŽUN

25. november 1926–9. avgust 2002
Bil je predmetni učitelj zgodovine, v svojem času osrednja kulturna osebnost v Trebnjem.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Bohuslav SKALICKY

17. julij 1872–8. december 1926
Zaslužen za razvoj kmetijstva, zlasti vinogradništva in kletarstva na Dolenjskem.
Datum vnosa: 17. 11. 2011

Kristina ŠULER (SCHULLER)

17. julij 1866–25. december 1959
Pisala je prozo in pesmi za otroke. V devetdesetih letih 19. stoletja je poleg V. Jeraj veljala za našo najboljšo pesnico.