Vinko ŠRIBAR

R. 19. jul. 1922 v Ljubljani, u. 6. jun. 1996 v Kortini nad Sv. Antonom pri Kopru. V osnovno šolo je hodil v Suhorju v Beli krajini, v Skopju ter v Sremski Kamenici. V Skopju je opravil sprejemni izpit za gimnazijo, sedem razredov je nato končal v Prizrenu, osmega pa v Ljubljani, kjer je l. 1943 maturiral. Aheologijo je študiral na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral l. 1956. Nadaljeval je s študijem na oddelkih za arheologijo na Dunaju (1958-59), v Bonnu (1959-1960) ter l. 1965 v Bologni. L. 1965 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani (Problemi prehoda poznega latena v rimsko dobo na področju Krke). Kot arheolog je deloval nekaj časa v Beogradu, l. 1951 se je zaposlil v Narodnem muzeju v Ljubljani (deloval je tudi v coni B STO) in tu ostal do upokojitve l. 1987, mdr. kot vodja Centra za arheologijo srednjega veka. Z obsežnim raziskovanjem in izkopavanji srednjeveškega Gutenwertha (Otok pri Dobravi na Dolenjskem ) je utemeljil arheologijo srednjega veka na Slovenskem (1967-1984). Posvečal se je slovanskemu zgodnjemu srednjemu veku, posebej ketlaški kulturi 9. in 10. stoletja; vodil je izkopavanje cerkev in nekropole na blejskem Otoku (1962-1965), staroslovanskega grobišča s cerkvijo pri Sv. Juriju v Batujah (1967, z Goriškim muzejem) ter ob cerkvi sv. Petra v Črnomlju. Izkopaval je v cerkvi sv. Lovrenca v Buji (1980-1983, v sodelovanju s pokrajinskim centrom za kulturno dediščino in restavriranje iz Passariana), v Simonovem zalivu, v Podmelcu, sodeloval je pri raziskovanju langobardskega limesa, obravnaval zgodnjesrednjeveško gradivo iz Moša ter staroselske grobove iz Lauca v Karniji. Objavil je okrog 80 strokovnih člankov in razprav. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: Trdinovo nagrado l. 1977 (za raziskovalno delo v dolini Krke), priznanje Raziskovalne skupnosti SO Novo mesto (1980) za inovacijsko dejavnost pri razvijanju instrumentarija za terensko arheološko dokumentacijo.