Rodil se je očetu Andreju in materi Mariji (Šinigoj). Učiteljsko maturo je opravil leta 1908, dve leti kasneje tudi strokovni izpit. Pred prvo svetovno vojno je poučeval na šoli v Kanalskem Vrhu, kjer se je leta 1911 poročil z Zorko Zavadlav. Kot interniran učitelj je med vojno skrbel za obolelega župnika Franca Mariniča v Cremoni (Instituto Manin). Po vojni je imel gostilno v Gorici in se vedno bolj nagibal v italofilstvo. Urejal je italofilski list Era nuova – Nova Doba in v njem objavljal svoje prispevke. Za njegovo protislovensko delovanje ga je Italija imenovala za viteza (cavaliere). Slovensko goriško časopisje pa ga je kot odpadnika obsojalo.
Dela:
Italijanščina za Slovence = Grammatica italiana per gli Sloveni, 1918
Zgodovina Italije s posebnim ozirom na italijansko probujenje, 1920
Priročna knjižica za slovenske vojake v Italiji, 1923
Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974, str. 33.