Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Viktor PARMA

Portret - Viktor PARMA
Viktor Parma - dLib.si

Foto galerija

Rojen:
20. februar 1858, Trst, Italija
Umrl:
25. december 1924, Maribor (pok. v Ljubljani)
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Življenjepis

Po starših, očetu Ivanu, ki je bil po poklicu policijski uradnik, in materi Matildi, rojeni de Mattei, je podedoval velik glasbeni talent. Otroštvo je preživel v Trstu in Benetkah, ljudsko šolo obiskoval na Reki in v Zadru, gimnazijo pa v Zadru, Novem mestu in Trentu na Južnem Tirolskem, kjer je maturiral. Nato je na Dunaju študiral pravo.

Po študiju se je najprej zaposlil pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, po slabem letu pa pri deželni vladi v Ljubljani. Nato je služboval pri okrajnih glavarstvih v Kočevju, Kranju, Krškem, Postojni, Logatcu, Kamniku in bil okrajni glavar v Črnomlju in Litiji, kjer je bil leta 1915 kot vladni svetnik upokojen.

Ves čas je deloval tudi kot glasbenik. V večini krajev, kjer je služboval, je organiziral glasbeno življenje. Že kot gimnazijec je v Zadru sodeloval pri orkestralnih koncertih in tri leta pri opernih predstavah igral violino ali čelo. V Novem mestu je v Narodni čitalnici nastopal kot violinist ter ustanovil in vodil dijaški orkester. Tudi v Trentu je imel svoj dijaški orkester, za katerega je komponiral plesne skladbe. Kot študent se je preživljal večinoma s poučevanjem violine in klavirja. Na Dunaju se je izpopolnil tudi v teoriji, študiral je kompozicijo in obiskoval predavanja avstrijskega skladatelja in organista Josefa Antona Brucknerja. V tem času je pričel skladati opereto Princ Lizika, ki je ni dokončal, glasbo je kasneje uporabil pri svoji prvi in najboljši opereti Caričine Amazonke.

Ustvarjal je pretežno scensko glasbo za dramske uprizoritve, salonsko glasbo, zbore in samospeve. Bil je priznan operni in operetni skladatelj. Napisal je pet oper, ki so jih uprizorili v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in na Češkem. Njegove skladbe so bile zaradi živahnosti in izrazite melodike zelo priljubljene.

Po prvi svetovni vojni, ki jo je preživel na Dunaju, je deloval kot častni dirigent v Mariboru. Tam je pod okriljem Glasbene matice ustanovil in urejal zbornik Struna ter v njem objavljal priredbe slovenskih skladateljev za salonski orkester. Umrl je v mariborski bolnišnici za posledicami težke operacije, pokopan pa je bil na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Po njem so poimenovali ulice in trge večjih mest, med drugim v Ljubljani in Litiji, kjer je po njem poimenovana ulica, ki poteka mimo starega glavarstva, v katerem je delal in živel. Sedaj je v njem litijska knjižnica.

Dela

Opere:
Urh, grof celjski, 1894
Ksenija, 1896
Stara pesem, 1879
Zlatorog, 1919
Pavliha, nedokončano

Operete:
Caričine amazonke, 1902
Nečak, 1907
Venerin hram, 1908
Zaročenec v škripcih, 1917

Ostala dela:
Povodni mož, 1917 (kantata)
Sveti Senan, 1922 (kantata)
Godalni kvartet, 1923

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije: zv. 8: Nos-Pli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 244.
Slovenski biografski leksikon: 2. Knj.: Maas – Qualle. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933–1952, str. 262.
Viktor Parma: Wikipedija. (citirano 18. decembra 2023). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Viktor_Parma
Govekar, F. Viktor Parma kot človek in skladatelj. Pevec: glasilo pevske zveze, 1928, let. 8, št. 11–12, str. 61–64.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Viktor PARMA. (1858-1924). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/viktor-parma/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 20. 10. 2021

Matevž CERDONIS

ok. 1445–po 1487
Natisnil naj bi preko 60 poljudnih in humanističnih knjig v latinščini.
Datum vnosa: 11. 4. 2018

Damijan FLANDER

7. september 1919–10. december 1993
Bil je ustanovitelj in prvi dirigent Plesnega orkestra Idrija, ki je deloval v povojnih desetletjih in bil edini tovrstni sestav na Primorskem. Km...
Datum vnosa: 13. 6. 2019

Fritz FRIEDRIGER

2. avgust 1859–3. februar 1922
Eden izmed najpomembnejših arhitektov, ki so v Mariboru delovali konec 19. in v začetku 20. stoletja.