Damijan FLANDER

Bil je ustanovitelj in prvi dirigent Plesnega orkestra Idrija, ki je deloval v povojnih desetletjih in bil edini tovrstni sestav na Primorskem. Kmalu po 2. sv. vojni je imelo plesne orkestre le nekaj večjih slovenskih krajev (Ljubljana, Jesenice, Kranj, Maribor, Celje).

Damijan Flander se je rodil v družini rudniškega nameščenca, pisarja v rudniški upravi, Lojzeta Flandra, leto po koncu 1. sv. vojne in razpadu Avstro-Ogrske. Lojze in Mici sta imela tri sinove in dve hčeri. Družina je bila zelo muzikalična, v njej so vsi igrali kak instrument. Damijan je tako kot oče Lojze igral violino, brat Franc violino in klavir, na klavir je igrala tudi sestra Marija. Sestra Anka pa je bila pevka.
Po koncu osnovne šole v Idriji je pet let (od 1931 do 1936) v Gorici obiskoval klasično gimnazijo (Liceo Classico). Po njem je bil štiri leta na učiteljišču v Padovi. Študij jekončal leta 1940. Prvo leto je poučeval na Kojskem v Goriških brdih, naslednje na Gorah nad Idrijo in tam ostal do jeseni leta 1942, do vpoklica v italijansko vojsko. V oficirski šoli v bližini Barija se je uril do kapitulacije Italije. Jeseni leta 1943 se je vrnil domov in odšel v partizane.
Po koncu 2. sv. vojne ni več opravljal učiteljskega poklica. Ostal je v Idriji, kjer je bil dodeljen v računovodstvo rudnika živega srebra in tam kmalu postal vodja finančno računovodske službe. Z ženo Minko sta imela sina Aljošo.

Violino je Damijan Flander igral od mladih nog. Nižjo glasbeno šolo je končal v konviktu pri jezuitih, kjer je bival med šolanjem na liceju. Kmalu po vojni je začel zbirati godbenike, ki so v nekaj letih ustanovili Plesni orkester Idrija in preigravali sodobne zahodne ritme. Povojna oblast orkestru, ki je izvajal zahodno glasbo, sprva ni bila naklonjena, vendar je pod pritiski (predvsem rudniškega sindikata) morala popustiti. Najprej je delovala manjša zasedba, ki je izvajala predvsem po Primorski zelo popularne italijanske popevke (canzone). Tudi z instrumentalno sestavo zasedbe so sledili t. i. italijanskemu stilu: trije saksofoni, dve trobenti, pozavna, klavir in kontrabas. Pevka je bila Damijanova sestra Anka Flander, Damijan je bil dirigent in umetniški vodja. Igrali so na plesih in rudarskih veselicah ter bili na mnogih turnejah po Primorski. Jazz orkester (čeprav jazza v začetni fazi ni bilo veliko), kot so ga imenovali Idrijčani, je svoj vrhunec doživel leta 1955. Poleg italijanske glasbe je igral swing in melodije Glenna Millerja. V začetnem obdobju so note prihajale le iz Italije, kasneje so jih že dobivali iz Ljubljane. Leta 1956 je zasedba začela razpadati in se naslednje leto popolnoma razšla. (Leta 1960 jo je ponovno sestavil doktor Alfred Bogomir Kobal Miki. V naslednjih letih, preden se je dokončno razšla, je zamenjala še dva dirigenta, Ivana Rijavca ter Julijana Vidmarja.)
Damijan Flander je z bratom Francijem oral ledino v zgodovini idrijske popularne glasbe v času zgodnjega socializma konec 40. let, ko je bilo vse, kar je prihajalo z zahoda, sumljivo in ideološko sporno. Brata sta utirala pot sodobnim italijanskim in ameriškim ritmom, ki niso imeli nič več skupnega z avstro-ogrskimi valčki in polkami. Idrijčani so se množično udeleževali koncertov, plesnih prireditev in dogodkov, na katerih je igral slavni Plesni orkester Idrija.